Predsedniki vseh treh dejansko neodvisnih, mednarodno pa nepriznanih republik postsovjetskega prostranstva se bodo srečali v roku desetih dni, ko bodo pripravili načrt o razglasitvi neodvisnosti. »Z velikim upanjem pričakujemo odgovor na našo prošnjo za priznanje samostojnosti,« je optimističen predsednik Južne Osetije Sergej Bagapš, ki mu je kosovska neodvisnost dala poleta.

Na dan trojne napovedi o razglasitvi neodvisnosti se je v Moskvi mudil gruzinski predsednik Mihail Saakašvili in ruski predsednik Vladimir Putin mu je zagotovil, da bo Rusija spoštovala ozemeljsko celovitost Gruzije. Ruske oblasti so hkrati dale vedeti, da ne nameravajo priznati niti moldavske Pridnestrske republike.

Rusija v vseh treh pokrajinah separatistične težnje sicer že dolgo podpira tako moralno kot vojaško. Ne glede na to se separatistični režimi skoraj gotovo zaman nadejajo uradnega priznanja Moskve. Za Rusijo bi bil to namreč nevaren precedens, ki bi utegnil sanje o neodvisnosti prebuditi še v nekaterih ruskih republikah. Omenja se Čečenija, za kar pa ni prav nobene bojazni, saj si tamkajšnji prebivalci po dveh vojnah želijo samo miru.

Tiraspol, središče Pridnestrske republike s 700 tisoč prebivalci, Batumu, kjer ima sedež separatistična oblast Abhazije s 190 tisoč prebivalci, ter Chinvali, glavno mesto najmanjše Južne Osetije, so neodvisnost od matičnih Moldavije in Gruzije razglasili po razpadu Sovjetske zveze. Sledil je krvav konflikt, v katerem je umrlo na stotine ljudi, na tisoče jih je bilo pregnanih z domov.

Na območju zamrznjenega konflikta za mir zdaj skrbijo ruski mirovniki, ki jih uradni Kišinjov in Tbilisi obtožujeta, da pravzaprav podpirajo separatistične težnje.

Razglasitev neodvisnosti lahko na Zakavkazju kaj hitro zaneti novo iskro. Bojazen pred tem je še večja, ker so menda v Abhaziji in Južni Osetiji že dlje časa specialci iz dveh proruskih čečenskih bataljonov Vzhod in Zahod, ki delujeta v okviru ruske 42. motorizirane divizije. Uradno zato, ker se Rusija boji, da bo Gruzija poskušala sabotirati priprave na zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014, neuradno pa zaradi podpore separatističnim pokrajinam.

Vse tri že zdaj delujejo kot popolnoma samostojne entitete, s svojo ustavo, oblastjo, vojsko in mejnimi organi, večina prebivalcev Južne Osetije in Abhazije ter velik del tistih, ki živijo v Pridnestrski republiki, pa ima rusko državljanstvo.

Južna Osetija je že objavila, da se bo v primeru neodvisnosti priključila ruski republiki Severni Osetiji, Abhazija in Pridnestrska republika pa si bosta prizadevali za članstvo v Skupnosti neodvisnih držav.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber