Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
Moskva – Ko je Kosovo 17. februarja 2008 enostransko razglasilo neodvisnost, ki so jo nemudoma priznale številne države, je bil to velik udarec ruski verodostojnosti v mednarodni skupnosti. Ruska diplomacija je namreč temu ves čas ostro nasprotovala, pri tem pa navajala, da utegne priznanje separatistične pokrajine brez soglasja prizadete države ustvariti nevaren precedens za ozemeljske spore po vsem svetu. Pri tem argumentu vztraja tudi po nedavni odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti ni bila kršitev mednarodnega prava. Po drugi strani je odločitev ICJ močno oslabila argumente Zahoda, ki vztraja pri nelegalnosti ruskega priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Osem tisoč kvadratnih kilometrov velika Abhazija je stisnjena med Kavkaško gorovje in Črno morje in je dežela neizmernih naravnih lepot, toplote in izobilja. Obala je porasla s palmovimi drevesi, pred vojno so se tamkajšnji sadni vrtovi šibili pod težo limon, pomaranč in mandarin, v daljavi se vzpenjajo s snegom pokriti vršaci …
