Od naše dopisnice

V soboto zvečer, ko je pozval tudi k narodni spravi, se Saakašvili sicer še ni razglasil za zmagovalca, se je pa že takrat obnašal tako. Že nekaj ur po zaprtju volišč je na ulicah glavnega mesta Tbilisija njegovo zmago proslavilo tudi na stotine njegovih privržencev, ki so z avtomobilom vihrali z rdečebelimi gruzinskimi zastavami in glasno trobili. Slavje se je zavleklo pozno v noč.

Prepričljivo prednost Mihaila Saakašvilija, 40-letnega pravnika, ki je oblast v 4,6 milijonski nekdanji sovjetski republiki prevzel po rožnati revoluciji leta 2004, so potrdili tudi prvi delni izzidi. Po 15 odstotkih preštetih glasov je namreč Saakašvilija podprlo kar 55,27 odstotkov Gruzincev, to bi bilo dovolj za zmago v prvem krogu, za kar potrebuje 50 odstotno podporo.

Na prvih demokratičnih volitvah po odhodu dolgoletnega predsednika Eduarda Ševarnadzeja, je Saakašviliju zaupanje izkazalo kar 96 odstotkov Gruzincev, Gruzija pa je postala znana kot svetilnik demokracije na Kavkazu, kakor jo je označil ameriški predsednik George Bush. Ljubljenec Zahoda Saakašvili si je svoj ugled zapravil novembra lani, ko je na proteste, na katerih so ga obtoževali avtoritarnosti, poslal policijo. Sledile so ostre kritike, zaradi katerih Saakašviliju ni preostalo drugega, kakor da razpiše predčasne predsedniške volitve. Vse kaže, da si bo z njimi povrnil ugled demokratičnega voditelja.

»Včeraj je v Gruziji triumfirala demokracija, « je potek volitev pohvalil ameriški kongresnik Alcee Hasting, ki je vodil opazovalno misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ta je zaradi uporabe državnih sredstev za Saakašvilijevo predvolilno kampanjo obsodila le potek predvolilne kampanje.

Nasprotno je glavni Sakašvilijev izzivalec, skupni predsedniški kandidat devetih opozicijskih strank Levan Gačečiladze prepričan, da je do množičnih goljufij prihajalo tudi na voliščih in da do njih prihaja tudi med štetjem glasov. Gačečiladzeju so dosedanji rezultati namerili le 23,44-odstotno podporo. »Vse pozivam, da se v nedeljo popoldne udeležite opozicijskih protestov. Le tako lahko preprečimo, da bomo izgubili svojo državo,« je v nedeljskem televizijskem nagovoru pozval Gačečiladze. Kljub snegu in hudemu mrazu se je pozivu odzvalo pet tisoč ljudi, ki pa so se že po dveh urah mirno razšli. Razočarana opozicija, ki ji vse bolj zmanjkuje manevrskega prostora, napoveduje, da bo rezultate volitev spodbijala na sodišču.

V Gruziji je poleg predsedniških volitev v soboto potekal tudi referendum o članstvu v zvezi Nato, za katerega je po volilnih projekcijah glasovalo kar 61 odstotkov volilcev. Podpora članstvu v severnoatlantskem zavezništvu, ki je poleg članstva v Evropski uniji največja gruzinska zunanjepolitična prioriteta, bo najverjetneje samo še prilila olja na ogenj rusko-gruzinskih razprtij. Te imajo dolgo zgodovino; od izgona ruskih vojakov iz Gruzije, deportacije gruzinskih državljanov iz Rusije, ekonomskih sankcij, ki jih je Rusija uvedla proti Gruziji, kjer je lani pristala tudi domnevna ruska bomba, ki pa k sreči ni eksplodirala.

Jabolko spora med Rusijo in Gruzijo sta že dolgo tudi separatistični gruzinski pokrajini Abhazija in Južna Osetija, ki ju Rusija pod mizo že dolgo podpira, zdaj pa celo grozi, da bo v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova priznala njuno samostojnost.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber