Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Od naše dopisnice
»Problem Pridnestrske republike bo kmalu rešen,« je optimističen Voronin. Razlog za to je nedavno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, na katerem je bil sklenjen načelni dogovor o rešitvi statusa Pridnestrske republike, pretežno rusko govoreče enklave na vzhodu Moldavije, ki je po oboroženem spopadu v začetku 90. let prejšnjega stoletja razglasila samostojnost. Priznala je ni niti Rusija, ki uporno pokrajino vseskozi podpira. Zdaj se je Rusija temu pripravljena odpovedati. Ne zastonj, temveč v zameno za moldavsko odpoved članstvu v Natu.
Dogovor z Rusijo vključuje zagotovila o široki avtonomiji Pridnestrja, uradni Kišinjov bo priznal prodajo državnih podjetij, ki so jih tam pokupili predvsem Rusi, Moldavija po računa, da ji bo Rusija odpisala milijardo in pol evrov plinskega dolga, ki ga od nepriznane republike terja Gazprom. Poleg tega Moldavija razmišlja tudi o izstopu iz regionalne organizacije GUAM, v kateri poleg nje sodelujejo še Gruzija, Ukrajina in Azerbajdžan in jo uradna Moskva označuje za protirusko navezo.
»Po ustavi je naša država nevtralna, ampak zdaj je zaželeno, da se ta status poudari tudi v posebni deklaraciji, s katero želimo doseči, da bo naša nevtralnost splošno priznana,« je Voronin izrazil željo, da bi deklaracijo o nevtralnosti Moldavije podpisali tudi Evropska unija, Rusija, ZDA, Ovse in Ukrajina. Vse stranke torej, ki so skupaj z Moldavijo in oblastmi nepriznane republike sodelovale v pogajanjih o rešitvi statusa. »Skrbi, da bo nevtralnosti oteževala naše približevanje EU, ne bi smelo biti. Nikoli ni bilo rečeno, da bi moral proces integracije v EU potekati v okviru Nata,« je Voronin zavrnil bojazen, da bi nevtralnost utegnila ovirati približevanje Evropski uniji.
Po Voroninovih besedah bo status Pridnestrja urejen v skladu z zakonom iz leta 2005, ki mu podeljuje široko avtonomijo. »Moldavija bo ostala unitarna država z dvema avtonomnima entitetama – Gagauzijo in Pridnestrjem. Tam bodo lahko ohranili svoj grb, zastavo in izbrali jezik, ki ga bodo želeli sami,« je poudaril Voronin. V Pridnestrju živi komaj 700.000 ljudi, med njimi 34 odstotkov Moldavcev, 28 odstotkov Rusov in 26 odstotkov Ukrajincev, zato so tam v rabi kar trije jeziki. Poleg ruskega še moldavski in ukrajinski.
Moskva in Kišinjov naj bi dokument o podpori ozemeljski celovitosti v zameno za odpoved članstva v Natu podpisala v kratkem. Nasprotno Gruzija in Ukrajina upata, da bosta v Nato povabljeni že na vrhu v Bukarešti, in sicer ne glede na vse glasnejša opozorila Rusije, da bo na to odgovorila s priznanjem gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. »Pogovarjali smo se z Gruzijo in Ukrajino, vendar odločitev še ni padla. Ruska stališča poznamo, ampak o povabilu odločajo le članice Nata, « je tiskovni predstavnik Nata James Appathurai dal vedeti, da na njihovo odločitev ruske grožnje ne bodo imele nobenega vpliva. Rusijo je hkrati pozval, naj umiri sovražno retoriko.