Od naše dopisnice

»Dogajanje v Gruziji spremljamo z zaskrbljenostjo, saj sta se Ruska federacija in Skupnost neodvisnih držav odločili, da bosta glede tega vprašanja vlekli vzporednice s Kosovom,« je v Bruslju opozoril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Čeprav gre za hipotetično možnost, so se opozorila kar vrstila. Švedski zunanji minister Carl Bildt je ostro obsodil ruski umik sankcij proti Abhaziji, ki bi jih po njegovem mnenju lahko razumeli kot »de facto priključitev«. V Rusiji vztrajajo, da so ukrep pred tem uskladili z gruzinsko stranjo. Poslovni dnevnik RBK tako piše, da je predsednik Vladimir Putin s tem na dvostranskem srečanju seznanil gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki menda ni imel pripomb.

O usodi gruzinskih separatističnih pokrajin se je z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem konec tedna po telefonu pogovarjal visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. »V tem trenutku lahko le podpiramo gruzinskega predsednika in si prizadevamo, da bi Gruzijo z obstoječimi mehanizmi čim bolj približali EU,« je Solana poudaril evropsko perspektivo Gruzije. Podobnega mnenja je evropska komisarka za zunanjo politiko Benita Ferrero-Waldner: »Evropska unija je vedno podpirala ozemeljsko celovitost Gruzije. To mora biti jasno.« Kot morebitno pomoč Gruziji je predlagala poenostavitev vizumskega režima in trgovinskega dogovora. Da bi morala Evropska unija za stabilizacijo Gruzije pred majskimi parlamentarnimi volitvami storiti več, pa sta evropske partnerje opozorili tudi Švedska in Poljska.

Nasprotno se je nemška kanclerka Angela Merkel po vrnitvi z uradnega obiska v Moskvi izrekla proti članstvu Gruzije in Ukrajine v zvezi Nato. »Za članstvo v Natu ne bi smela biti dovolj podpora trenutnega vodstva teh držav, ampak bi ga moral podpreti tudi večji del prebivalstva,« je Merklova ponovila rusko stališče glede članstva Gruzije in Ukrajine. »Po mojem mnenju države, ki so vpletene v regionalne konflikte, ne bi smele postati članice,« je bila odločna na srečanju z generalnim sekretarjem severnoatlantskega zavezništva Jaapom de Hoop Schefferjem. S članstvom Gruzije je ruski veleposlanik v Natu Dmitrij Rogozin povezal tudi rusko priznanje Abhazije in Južne Osetije. »Takoj ko bo Gruzija dobila iz Washingtona kakršno koli znamenje o članstvu v Natu, se bo na teh območjih začel proces dejanske odcepitve od Gruzije,« je zagrozil Rogozin.

O Abhaziji in Južni Osetiji – na Rusijo in mednarodno skupnost sta obe že naslovili prošnjo za uradno priznanje – ter Pridnestrski republiki bodo v dumi razpravljali v četrtek. »Duma ne bo posnemala kosovskega precedensa in priznanja Abhazije in Južne Osetije za zdaj nimamo v načrtu. Če se bo Gruzija odločila za urejanje nastalih razmer z vojaškimi sredstvi, bomo nemudoma spremenili stališče,« je opozoril namestnik predsednika dumskega odbora za mednarodne odnose Leonid Sluckij.

Gruzija bo v zvezi z Abhazijo na mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Rusiji. »Zahtevamo približno 20 milijard dolarjev. Pet milijard za kompenzacije beguncev, ki so v Abhaziji pustili svojo lastnino, preostalo pa za škodo, ki jo je imela Gruzija,« je sporočil Šota Malašhija, predsednik parlamentarne komisije za ohranitev ozemeljske celovitosti Gruzije. Ta vztraja, da je Rusija pomagala zanetiti vojno leta 1992 in da konflikt v Abhaziji prav zaradi ruske podpore separatistom še zdaj ni rešen.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber