Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
Od naših dopisnikov
Na spoznavnem srečanju je Angela Merkel prebijala led prav s Putinovo opazko. »Zadržala sem se in nisem izrazila upanja, da odnosi ne bodo postali še bolj zaostreni,« je Medvedjeva izzvala v razkošnem gradu Mein Dorf. Tja je prišla iz rezidence Novo Ogarjovo, kjer jo je gostil Putin.
»Predvidevam, da bomo nadaljevali sodelovanje, ki sta ga začela s predsednikom Putinom. Z njim sta se že pogovarjala, zato bo moje delo lažje,« ji je zagotovil Medvedjev.
Med projekti, med katerimi pričakuje kontinuiteto, je omenil plinovod Nord stream (Severni tok), skupni energetski projekt, vreden 4,74 milijarde evrov. Plinovod bo speljan pod Baltskim morjem in bo rusko pristanišče Viborg povezal z nemškim Greifswaldom; to pomeni, da bo zaobšel ključne tranzicijske države, kot sta Ukrajina, Belorusija in Poljska. Prav Poljska projektu tudi najostreje nasprotuje – skupaj s Švedsko, ki ima predvsem okoljevarstvene pomisleke. Bojazni, da bodo nekatere evropske države zaradi plinovoda utrpele škodo, je Angela Merkel zavrnila, projekt pa označila za enega najpomembnejših pri zagotavljanju evropske energetske varnosti.
»Mislim, da bo sodelovanje z novim predsednikom dobro. Našli smo način, da o kritičnih vprašanjih razpravljamo odprto in pošteno,« je bila po spoznavnem srečanju zadovoljna nemška kanclerka. Medvedjeva je označila za »glavnega partnerja v dialogu pred letošnjim zasedanjem skupine G8 na Japonskem«. Dodala je, da bodo novemu ruskemu predsedniku vedno odprta vrata v Nemčijo. Ta je najpomembnejša ruska gospodarska partnerica: lani je trgovinska menjava med državama dosegla rekordnih 52,8 milijarde dolarjev.
Pereča mednarodna vprašanja je Merklova obravnavala že s Putinom. Ta ji je očital nemško priznanje neodvisnosti Kosova, ki da bo spodbudilo separatistične težnje po vsej Evropi. Kljub temu je prvič omenil možnost ruskega priznanja kosovske neodvisnosti. »Ta možnost obstaja, seveda samo znotraj mednarodnega prava in s soglasjem vseh vpletenih strani, v tem primeru Srbije,« je bil odločen Putin. Izrazil je tudi nasprotovanje širitvi Nata na vzhod, kljub temu pa Rusija članstvu Ukrajine in Gruzije ne bo nasprotovala, če bodo tak korak podprli prebivalci teh nekdanjih sovjetskih republik.
Putin je obtožil Zahod, da poskuša Združene narode nadomestiti z Natom. »Neskončno širitev vojaškega bloka v času, ko ni nikakršne konfrontacije sovražnih sistemov, razumemo kot škodljivo in kontraproduktivno dejanje,« je opozoril Putin. Sogovornica je njegove bojazni označila za neutemeljene. »Nato nima ambicije, da bi postal druga OZN. Gre za obrambno zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah,« je pojasnila Angela Merkel.
Odhajajoči ruski predsednik je ob slovesu izrazil upanje, da srečanje z nemško kanclerko ni bilo njegovo zadnje. Že prej pa je povedal, da mu je jasno, da nekateri ruski partnerji komaj čakajo, da se umakne s položaja. »Že dolgo sem vajen oznak in trditev, da je z nekdanjim agentom KGB težko sodelovati,« je Vladimir Putin dal vedeti, da si glede svoje priljubljenosti na Zahodu ne dela utvar.
Polona Frelih
Zadovoljstvo, kontinuiteta, težave
Berlin – Da je bila nemška kanclerka prva voditeljica z Zahoda, ki je po ruskih predsedniških volitvah odpotovala v Moskvo, ni bilo presenečenje. Vezi med državama, ki imata zaradi zgodovine posebne odnose, so prepletene z močnimi političnimi in gospodarskimi interesi. Tako je poslavljajoči se prvi človek Kremlja Vladimir Putin med obiskom Angele Merkel razglasil Nemčijo za njihovo ključno partnerico v Evropi in na svetu. Kljub kadrovskim zamenjavam v Rusiji v Berlinu pričakujejo nadaljevanje sodelovanja z Moskvo.
Nemčija je za Rusijo glavna trgovinska partnerica, hkrati pa največje evropsko gospodarstvo sloni na oskrbi z ruskimi energenti. Toda Merklova je v odnosih z Moskvo precej bolj zadržana kakor nekdanji kancler Gerhard Schröder in tudi odkrito kritizira pomanjkljivo demokracijo v Rusiji. Čeprav po srečanju s prihodnjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom ni skrivala zadovoljstva nad izkupičkom »spoznavnega sestanka«, je odkrito opozorila, da težave, ki spremljajo ruske odnose z Zahodom, ne bodo izginile same od sebe. Tudi Putin je opozoril, da odnosi med vladavino »pravega ruskega domoljuba« Medvedjeva ne bodo postali preprosti.
Prihodnji ruski predsednik Medvedjev je v očeh Berlina poznavalec gospodarskih vprašanj in odprt za stike z Evropsko unijo. Nemška diplomacija je njegovo izvolitev ocenila kot priložnost za poglabljanje povezav med Unijo in Rusijo. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je prejšnji teden opozoril, da so interesi za poglabljanje vzajemni, zavzel pa se je za oblikovanje nove evropske Ostpolitik. Sodelovanje z Moskvo je neizogibno na energetskem področju in pri mednarodnih vprašanjih, za Rusijo pa je Evropa ključni partner med načrtovanim posodabljanjem države.