Moskva – V Rusiji ločitve niso nič manj pogoste kot na zahodu in po podatkih Unicefa je leta 2009 svoj zakon razdrlo kar 700.000 ruskih parov. A kar je običajno za navadne smrtnike, ne velja za ljudi na oblasti, zato je priznanje ruskega predsednika Vladimirja Putina o ločitvi nesporni precedens.
»Moji prvi spomini segajo v čas, ko smo bivali v Carskem selu – zelenje, čudoviti parki, pašniki, kamor me je vodila varuška, hipodrom s poskočnimi konjički, stara železniška postaja …,« se največja ruska pesnica Ana Ahmatova spominja zgodnjih let, ki jih je preživela v slovitem Carskem selu, nekdanji rezidenci ruske carske družine in rojstnem kraju moderne ruske literature. Idilični paviljoni in parki z ribniki, umetelnimi mostovi, marmornatimi skulpturami in obeliski so navdihovali tudi največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina, najbolj znanega diplomiranca znamenitega liceja, ki ga je dal Aleksander I. zgraditi po zgledu antičnih izobraževalnih ustanov. Tako kot nekoč Aristotel je imel v mislih najbolj nadarjene otroke, kar je jasno razvidno iz prvega odstavka šolskega statuta: »Naloga liceja je izobraževanje mladih ljudi, ki bodo opravljali najpomembnejše državniške službe.« Profesor morale in politologije Aleksander Marten je že prvi dan šolskega leta nadobudnim mladeničem nekajkrat položil na srce: »Naj vas vodi ljubezen do slave in domovine!«
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
