Zadnji ruski voditelj, ki se je uradno ločil od soproge, je bil leta 1690 ruski car Peter I. Njegova žena Evdokija Lopučin je ločitvi nasprotovala, zato je zaprosila celo za posredovanje patriarha, a je kljub temu končala v samostanu. Zgodovinski primer je kaj lahko navdihnil govorice, da se je tudi Ljudmila Putina umaknila v ženski samostan v bližini Pskova, ki so začele krožiti, ker se je v zadnjem času zelo redko pojavila ob boku soproga.

Ob strani se je držala bolj kot ne ves čas njegove vladavine, »saj ne mara publicitete in letenja«, kar je za nekdanjo stevardeso precej neobičajno. Bila je še bolničarka, poštarka, strugarka, nato pa je v Leningradu končala študij romanistike. Govori špansko, francosko in nemško, saj je svojega moža v letih od 1986 do 1999 spremljala med službovanjem v Dresdnu, kjer je delal kot tajni agent. »V Nemčijo si me pripeljal, da bom tvoja gospodinja,« je le ena od scen iz filma Poljub – a ne za medije, ki življenje nekdanjega predsedniškega para prikazuje vse prej kot v idealizirani luči.

Vse večja odsotnost Ljudmile iz javnega življenja se je letos pokazala tudi na lestvici 100 najbolj vplivnih žensk Rusije, kjer je zasedla komaj 41. mesto. Precej bolje jo je odnesla nekdanja ruska prva dama Svetlana Medvedjeva, ki se je uvrstila na 8. mesto. Ko se je poslavljala s položaja prve dame, je veliko prahu dvignila z razkošnimi počitnicami v toskanskem mestecu Montecatini, kjer so zanjo in njeno kar 30-člansko spremstvo za teden dni najeli štirinadstropni hotel s 140 sobami. Svetlana si je črno piko prislužila tudi med obiskom belgijskega Bruggesa, kjer je menda v tamkajšnjem muzeju na vso silo hotela kupiti čipko iz 18. stoletja, ki sploh ni bila naprodaj, na cedilu pa je pustila še župana, ki jo je zaman čakal v restavraciji. Kot prva dama je bila dejavna predvsem na človekoljubnem področju, kjer je najraje organizirala koncerte klasične glasbe in modne revije, v politiko pa se ni vtikala, kar je lastnost, ki jo Rusi pri prvih damah najbolj cenijo.

Zakonske težave sovjetskih voditeljev

Ker se je možu ob bok postavila kot enakovredna partnerka, so v domovini precej kritizirali Raiso Gorbačovo, soprogo zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. »Močno prvo damo v Rusiji vedno povezujejo s šibkim voditeljem,« je menil profesor zgodovine David Marples iz univerze v Alberti. V zgodovino se je zapisala kot najbolj elegantna ruska prva dama, ki je presegla socialistično uniformiranost v oblačenju. Rai­sa je Gorbačova spremljala na urad­ne obiske v tujino, vodila je njegovo fundacijo in urejala njegove knjige. Zadnja z naslovom Sam s seboj je luč sveta ugledala novembra lani, v njej pa je verjetno spet daleč preveč Raise za ruski okus. »Zaradi njene smrti me še zdaj preganja občutek krivde. V svojem spominu se znova in znova sprašujem: zakaj je nisem mogel rešiti?«

Njun zakon je bil najbolj zgleden med zakoni sovjetskih partijskih voditeljev. Nikita Hruščov je bil dvakrat ločen, s svojo tretjo partnerico Nino Kukarčuk pa je živel na koruzi do leta 1965, ko sta si vendarle obljubila večno zvestobo. Soproga Leonida Brežnjeva Viktorija je po moževi smrti polnila časopise zaradi življenja v revščini, saj je prejemala komaj 30 dolarjev pokojnine, hči Galina in sin Jurij pa sta postala alkoholika. Stalinova prva žena Jekaterina Svanidze je umrla za tifusom, druga soproga Nadežda Alilujeva pa je po dveh neuspešnih poskusih, da bi se razšla z njim, storila samomor. Voditelj oktobrske revolucije Vladimir Lenin je do konca ostal poročen z Nadeždo Krupsko, hkrati pa je imel razmerje s poročeno Francozinjo Inesso Armand.

Od državnikov do kronanih glav

Dandanes so ločitve državnikov precej pogoste, a zato nič manj razvpite. Leta 1996 je bilo veliko črnila prelitega zaradi razhoda britanskega princa Charlesa in Diane, dvakrat sta ločena nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki ga je druga soproga Veronica Lario obrala do kosti, ter nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je zdaj poročen z razvpito manekenko Carlo Bruni. Aktualni francoski predsednik François Holland živi na koruzi z novinarko Valerie Trierweiler, v četrtem zakonu pa je z novinarko pristal tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Njegova naslednica Angela Merkel je vdrugo srečo našla s profesorjem kemije Joachimom Sauerjem.

»Civilizirano ločitev«, ki sta jo napovedala zakonca Putin, so v evropski zgodovini poznali že leta 1809, ko je francoski senat razveljavil zakon med Napoleonom Bonapartejem in Josephine de Beauharnais, ker mu ta ni mogla dati naslednika. Ljubezni do nje menda ni mogel kar tako »razveljaviti«, in če gre verjeti legendi, je pred smrtjo zašepetal: »Vojska. Francija. Josephina.« V tem času so na ruskem dvoru za vsako ceni poskušali ohranjati podobo carja kot zglednega očeta in moža, zato so na vse pretege poskušali prikriti romanco Nikolaja II. z balerino Matildo Kšesinsko ter zakonske težave Aleksandra II., ki zadnja leta na oblasti ni živel s svojo uradno soprogo Marijo Alek­sandrovno, ampak dolgoletno ljubico Jekaterino Dolgorukovo, ki mu je rodila kar štiri otroke.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber