Začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo je prvi korak k izboljšanju odnosov med Brusljem in Moskvo. Ti so v zadnjih mesecih dosegli najnižjo točko. Za slovensko predsedstvo bi bil to zavidljiv uspeh, če bi se mu na junijskem vrhu EU in Rusije v sibirskem Hanti-Mansijsku posrečil veliki met. Želja je bila tolikšna, da je po poročanju neimenovanega diplomata slovensko predsedstvo na včerajšnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose celo predlagalo, naj evropski komisiji mandat za začetek pogajanj podelijo brez predhodne razprave....
Začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo je prvi korak k izboljšanju odnosov med Brusljem in Moskvo. Ti so v zadnjih mesecih dosegli najnižjo točko. Za slovensko predsedstvo bi bil to zavidljiv uspeh, če bi se mu na junijskem vrhu EU in Rusije v sibirskem Hanti-Mansijsku posrečil veliki met. Želja je bila tolikšna, da je po poročanju neimenovanega diplomata slovensko predsedstvo na včerajšnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose celo predlagalo, naj evropski komisiji mandat za začetek pogajanj podelijo brez predhodne razprave.
Načrte je prekrižala Litva. Vztrajala je, da je treba na pogajanjih obravnavati tudi rusko energetsko (ne)odgovornost, od Moskve zahteva sodelovanje pri preiskovanju organiziranega kriminala in obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov na postsovjetskem prostranstvu, predvsem v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Tam so razmere takšne, da so na robu vojne.
Litovskim zahtevam druge članice niso naklonjene. Še predobro se zavedajo, da bi pogajanja bržkone blokirala Moskva. Ta se namreč zavzema za precej manj zavezujoč dokument, ki ne bi vseboval nikakršnih določil o ruskih energetskih obveznostih do EU. Tudi zato, ker Rusija vztraja, da je zanesljivi dobavitelj energentov evropskim porabnikom, ki od nje dobivajo kar četrtino zemeljskega plina, ki ga potrebujejo.
Za začetek pogajanj je potrebno soglasje vseh 27 članic, zato je čedalje bolj verjetno, da bo usoda Slovenije takšna, kakršno je pred njo doživela Portugalska. Tudi ta je po prevzemu napovedovala preboj glede strateškega partnerstva. Napovedi ni uresničila. Takrat je pogajanja blokirala Poljska, ki je zaradi življenja pod sovjetskim škornjem prav tako nezaupljiva do Rusije, kakor so baltske države. Veto na pogajanja, ki ga je uradna Varšava sprejela kot odgovor na rusko prepoved uvoza poljskega mesa, so umaknili šele pred kratkim. Med slovenskim predsedovanjem.
Zdi se, da je s širitvijo na države nekdanjega vzhodnega bloka, ki so zaradi zgodovinskih izkušenj do Rusije skrajno nezaupljive, Unija za vselej izgubila možnost soglasja glede odnosov z Moskvo. Tam to s pridom izkoriščajo in se o energetskih odnosih pogajajo z vsako članico posebej. Prav v času luksemburškega srečanja je dogovor o sodelovanju v plinskem projektu Južni tok z ruskim vodstvom v Moskvi podpisal grški premier Kostas Karamanlis. Projekt, za katerega je zainteresirana tudi Slovenija, je iz dneva v dan bolj realen. V ponedeljek so vodenje projekta ponudili nekdanjemu italijanskemu premieru Romanu Prodiju, a je to možnost zavrnil.
Nekdanjemu predsedniku evropske komisije se nemara zdi, da bi bilo nespodobno sodelovati v projektu, ki še bolj oddaljuje možnost oblikovanja skupne evropske energetske politike. Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder ni imel tovrstnih pomislekov. Takoj po sestopu z oblasti je prevzel vodenje Severnega toka, ki ga Gazprom z nemškima družbama Eon in BASF gradi v smeri proti Nemčiji. Članice Unije so torej v odnosih do Rusije samostojno nastopale že pred širitvijo na vzhod. Ne sicer iz zgodovinskih zamer, ki se zdijo glavni motiv novih članic, ampak, čisto preprosto, iz lastnih gospodarskih interesov.