Od naše dopisnice

Po Šleglovem mnenju bodo uredniki zaradi novega zakona bolje opravljali svoje delo in nadzirali pisanje novinarjev, žrtve medijskega nasilja pa bodo laže dobile zadoščenje: »Določba o zaprtju žaljivega medija je nujna, saj so materialna nadomestila, ki jih prisojajo sodišča, neprimerljivo manjša kot škoda, ki jo z neresničnimi informacijami ali žalitvami povzroči članek v časopisu.« Žalitve v medijih da so celo pogostejše kot ekstremistična propaganda, ki je v Rusiji že prepovedana, je dodal.

Če bo zakon sprejet, bosta precej več pooblastil dobila ministrstvo za pravosodje in zvezna registracijska agencija. Njuni uradniki bodo brez sodne obravnave lahko izrekli posebno opozorilo kateremu koli časopisu, televizijski ali radijski postaji. Po dveh opozorilih bo moral medij prenehati oddajati oziroma izhajati, potem pa bo stekel še sodni postopek, s katerim se bo odločalo o trajni prepovedi. Po mnenju kritikov bi že začasna prepoved zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov v praksi pomenila smrt.

Po pisanju Nezavisime Gazete, ki se sklicuje na vire v dumi, je amandma posledica nedavne zgodbe o skorajšnji poroki ruskega predsednika Putina z ritmično gimnastičarko Alino Kabajevo v tabloidu Moskovski Koresspondent. Novinarska raca je časnik drago stala, saj je prejšnji teden že nehal izhajati. Uradno zaradi finančnih težav in spremembe uredniške politike, neuradno pa zaradi strahu lastnikov pred še hujšimi posledicami. Lastnik Moskovskega Korrespondenta je medijska hiša Nacionalna Medijakompanija, njen direktor Artem Artemov pa je seveda takoj zanikal, da je ukinitev medija povezana z poročno afero. Od objave spornega članka so redakcijo Moskovskega Korrespondenta že nekajkrat obiskali pripadniki obveščevalne službe FSB. Govori se celo, da je bil članek podtaknjen z namenom škodovati oligarhu Aleksandru Lebedevu, lastniku Nacionalne Medijakompanije.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber