Od naše dopisnice

Po novem bodo morali tujci, ki bi želeli kupiti več kot polovični delež v katerem od naštetih 42 sektorjev gospodarstva, zaprositi za posebno dovoljenje. Če gre za podjetje, v katerem ima delež katera tuja država, pa je dovoljenje potrebno že pri nakupu četrtinskega deleža. Dovoljenja bo izdajala posebna komisija, sestavljena iz ekonomskih strokovnjakov in uradnikov varnostnih služb.

Zakon je nadaljevanje prizadevanja Kremlja, ki se je zadnja leta opazno ohladil do tujih vlaganj v strateške sektorje, saj meni, da je za pospeševanje gospodarske rasti podjetij treba okrepiti navzočnost države. Najbolj znani so primer British Petroleuma in Shella, ki sta se morala pod pritiski umakniti iz energetskega projekta Sahalin II, ter nedavni dogodki v zasebnem rusko-britanskem podjetju TNK-BP, ki se bo najverjetneje moralo umakniti z bogatega naftnega polja Kovitka. Oboje je kupil plinski monopolist Gazprom, ki je v večinski državni lasti.

Morda se prav zaradi takih dogodkov nekatera tuja podjetja sprejetja zakona veselijo. »Najboljše pri tem zakonu je, da bomo zdaj dobili zakonsko uokvirjena pravila igre,« je pred tedni za Businessweek komentiral Andrew Sommers, predsednik ameriške gospodarske zbornice v Moskvi. Podobno meni Frank Schauff iz Združenja evropskih poslovnežev v Moskvi: »To ni zakon proti tujim naložbam, to je zakon, ki regulira tuje naložbe.« Dodal je, da nekatere druge države v občutljivih panogah pogosto prepovedujejo kakršnokoli tuje lastništvo, v Rusiji pa bo še naprej mogoče ne le vlagati, ampak z dovoljenjem komisije v podjetjih pridobiti celo kontrolne deleže. Neposredne tuje naložbe v rusko gospodarstvo so lani znašale 18 milijard evrov, tuji vlagatelji pa so doslej pogosto kritizirali ruske gospodarske gigante z večinskimi deleži države, saj naj bi bili okuženi z visoko stopnjo korupcije in nizko storilnostjo.

Predsednik Vladimir Putin je sprejetje zakona o omejevanju tujih naložb napovedal že lansko jesen, med obiskom Združenih arabskih emiratov. Takrat je zatrdil, da gre za odgovor na podoben zakon, ki so ga sprejele ZDA. Tudi tam naložbe v podjetja posebnega pomena presojajo državni uradniki in vodstvo centralne obveščevalne agencije.

Zakon mora zdaj potrditi še svet federacij in podpisati predsednik, kar pa je po mnenju večine analitikov zgolj formalnost.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber