Moskva – Rusija je s Caracasom vzpostavila podobne gospodarske odnose kot z drugimi avtoritarnimi režimi. Njihova glavna značilnost je, da je vse odvisno od najvišjega predstavnika države, v tem primeru Cháveza, zato se je z njegovo smrtjo znašlo pod vprašajem za več milijard dolarjev pogodb.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izrazil zaskrbljenost nad ljudskimi vstajami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, češ da utegnejo na oblast pripeljati islamske skrajneže, kar lahko dolgoročno ogrozi celo rusko stabilnost. Na drugi strani energetski analitiki ocenjujejo, da bodo nemiri pozitivno vplivali na rusko energetsko industrijo, ki bo lahko zaradi izgube dobaviteljev v Severni Afriki nase še bolj privezala evropske porabnike, zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina pa ji bo ostalo več sredstev za odkrivanje novih nahajališč.
Moskva – »Pomikamo se naprej, k novim sporazumom o celi vrsti skupnih projektov. Smo strateški partnerji in tesni prijatelji,« je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Rusijo je obiskal v okviru dvanajstdnevne mednarodne turneje, v sklopu katere je že obiskal tudi Belorusijo, po kateri bo obiskal še Ukrajino in Iran. Venezuelski predsenik je v Rusiji sicer stalni gost. Nazadnje jo je obiskal lani, ko je napovedal priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, kar je kmalu tudi uresničil.
Moskva – »Med nami so še vedno resne razlike, vendar se o njih ne bojimo razpravljati,« je med obiskom v Moskvi izjavil britanski zunanji minister William Hague. V Rusiji je bil prvič v tej vlogi, sprejela pa sta ga tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot predsednik Dmitrij Medvedjev. Srečanje v Kremlju dokazuje, da sta se državi dejansko odločili odpraviti zastoj v dvostranskih odnosih, ki je nastal, ko je v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem umrl nekdanji ruski obveščevalec Aleksander Litvinenko. Zavezo o otoplitvi sta Medvedjev in britanski premier David Cameron sprejela na srečanjih ob robu poletnih zasedanj G8 in G20.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje pot po državah Latinske Amerike, kjer želi obnoviti »priviligirane odnose iz časa Sovjetske zveze«, kakor se je izrazil v Peruju. Tam je konec tedna sodeloval na zasedanju Apeca, ločeno pa se je sešel tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Včeraj je pripotoval v Brazilijo, že jutri pa se bo v Caracasu srečal z ostrim ameriškim nasprotnikom, venezuelskim predsednikom Hugom Chávezom. Zadnja postaja njegove turneje bo Kuba, kjer je leta 1962 izbruhnila raketna kriza, med katero je bil svet najbliže jedrski vojni.
Moskva – Rusko generalno državno tožilstvo je potrdilo, da je proti Mihailu Hodorkovskemu, zaprtemu lastniku propadlega naftnega velikana Jukos, vložilo novo obtožnico. Ta ga bremeni, da je ukradel 350 milijonov ton nafte in opral za skoraj 28 milijard ameriških dolarjev. »Hodorkovski in njegov sodelavec Platon Lebedev sta obtožena kraje s pomočjo poneverbe ter pranja denarja velikih kriminalnih razsežnosti,« je v svoji izjavi zapisal preiskovalni komite. Istočasno se zaostruje tudi zgodba zasebnega rusko-britanskega naftnega podjetja TNK-BP, ki se po mnenju opazovalcev razvija v podobni smeri kot Jukos.
Moskva – Za zdaj še ni videti konca zapletom v zvezi z rusko-britansko družbo TNK-BP, skupnim podjemom, ki sta ga leta 2003 na tiskovni konferenci z obetavnimi napovedmi o sodelovanju pospremila celo takratni britanski premier Tony Blair in donedavni ruski predsednik Vladimir Putin. Do danes je TNK—BP prerasel v tretjega največjega proizvajalca nafte v Rusiji. Čez nekaj dni bo potekala redna letna skupščina delničarjev – polovico deleža družbe imajo trije ruski zasebniki, lastnik druge polovice pa je britanski gigant British Petroleum – ki pa po vsej verjetnosti bistvenih premikov ne bo prinesla.
Moskva – Novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v Kremlju že skorajda poldrugi mesec in vsaj na zunaj se njegov predsedniški debut prav nič ne razlikuje od prvih predsedniških dni nekdanjega ruskega predsednika in zdaj premierja Vladimirja Putina. Ruske televizijske postaje so spremljale prav vsak njegov korak in novemu ruskemu predsedniku so v povprečju namenile dve uri več programa kot Putinu. Ne glede na to kar 14 odstotkov Rusov še zdaj ne ve, da imajo novega predsednika, je pokazala najnovejša raziskava vseruskega centra za raziskavo javnega mnenja (VCIOM).
