Logo

Strah pred islamskimi fanatiki

Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izrazil zaskrbljenost nad ljudskimi vstajami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, češ da utegnejo na oblast pripeljati islamske skrajneže, kar lahko dolgoročno ogrozi celo rusko stabilnost. Na drugi strani energetski analitiki ocenjujejo, da bodo nemiri pozitivno vplivali na rusko energetsko industrijo, ki bo lahko zaradi izgube dobaviteljev v Severni Afriki nase še bolj privezala evropske porabnike, zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina pa ji bo ostalo več sredstev za odkrivanje novih nahajališč.


 

Od naše dopisnice

Odziv Medvedjeva je v nasprotju z odzivi zahodnih prestolnic, kjer povečini izražajo naklonjenost z nasprotniki diktatorskih režimov. »Lahko pride celo do razpada gosto naseljenih držav. Če se bodo zgodile tako dramatične spremembe, ni izključeno, da se bodo na oblast povzpeli fanatiki,« je ruski predsednik opozoril na protiterorističnem zasedanju v Vladikavkazu, mestu v osrčju nemirnega Severnega Kavkaza, kjer se Rusija že več kot dve desetletji neuspešno bori z islamskimi separatisti.

Po trditvah Aleksandra Hloponina, predsedniškega odposlanca za severnokavkaško federalno okrožje, tam že zdaj delujejo tuji plačanci, kar je označil za »ameriško-turško zaroto«, na kar se je Medvedjev odzval z besedami, »da ne bi govoril o konkretnih državah, dejstvo pa je, da jih je veliko vpletenih v terorizem.« Zaradi tega se Medvedjev boji, da bodo razmere v arabskem svetu dolgoročno ogrozile tudi stabilnost v Rusiji, kjer živi kar 20 milijonov muslimanov: »V prihodnjih desetletjih lahko pride do širjenja ekstremizma. Bodimo pošteni in nehajmo zavajati sebe in naše državljane. Stvarem je treba pogledati v oči. Gre za resen problem, s katerimi se bomo morali dolgo in resno ukvarjati.«

Google revolucija v Egiptu?

Vplivnež iz zakulisja, namestnik premiera Igor Sečin je v Wall Street Journalu ostro napadel domnevnega arhitekta vstaje v Egiptu, 30-letnega marketinškega direktorja v Googlu Vaela Gonima. »Treba je ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo v Egiptu. Vprašanje je, kakšne manipulacije so si vodilni predstavniki Googla privoščili v Egiptu.« Ruska vlada se boji, da bi se podoben scenarij lahko zgodil tudi v Rusiji, strastni ljubitelj novih tehnologij Medvedjev pa je ostro nastopil proti blokadi interneta, ki so si jo privoščile nekatere arabske države.

Avtoritarni voditelji na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki so bili za Rusijo garant stabilnosti, dobri odnosi z njimi pa so Moskvi omogočali sklepanje pomembnih poslov, zlasti na področju vojaške in energetske industrije. V Libiji delujeta podjetji Tatneft in Gazprom, ki zaradi nemirov resda lahko izgubita donosen posel, dolgoročne posledice nemirov v Severni Afriki pa bodo za rusko energetsko industrijo po mnenju analitikov precej pozitivni. Dianne Sutherland, odgovorna urednica Petroleum Africa Magazine s sedežem v Kairu, tako napoveduje, da se bodo zaradi motene dobave zemeljskega plina iz Severne Afrike, evropski porabniki znova vrnili v objem primarnega dobavitelja – Rusije. »Evropejci so bili prepuščeni na milost in nemilost Rusiji, zato so se začeli obračati k Severni Afriki, kjer so sklepali precej bolj ugodne pogodbe in so lahko vlagali v infrastrukturo.«

Previdnost tujih vlagateljev

Po mnenju Pata Szymczaka, odgovornega urednika časopisa Oil&Gas Eurasia, »bo Rusija zaradi visokih cen nafte, ki še naraščajo, lahko vlagala več denarja v odkrivanje novih naftnih in plinskih polj,« za kar bo po njegovem potrebovala pomoč tujih podjetij, ki pa v Rusiji nimajo tako prostih rok kot drugje. Tujci pri naložbah v rusko energetsko industrijo omahujejo tudi zaradi nekaterih škandalov v zadnjem času, kot so bili, na primer, spor povezan z upravljanjem rusko-britanske družbe TNK-BP, aretacija nekdanjega lastnika Jukosa Mihaila Hodorkovskega in prevzem podjetja s strani državnega naftnega podjetja Rosneft.

Szymczak meni, da so zahodni mediji vse skupaj precej napihnili in prišli do napačnih sklepov. Ocenjuje, da je tako v primeru Jukosa kot TNK-BP šlo za notranjepolitični obračun, ne pa za odraz ruske nastrojenosti proti tujim vlagateljem. »Naftna podjetja delujejo v precej bolj nevarnih državah kot je Rusija. V Zahodni Afriki jih napadajo in ugrabljajo njihove delavce, kar se v Sibiriji ne dogaja,« je sklenil svoje razmišljanje. Polona Frelih


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

25/2/2011 clanek-1787430.md

Priporočam

Kremelj na bojišču nove hladne vojne

Sanjski tandem se še kar drži

Žareča zvezda kremeljskega kapitalizma

Dnevi političnega grmenja

Prijatelji za vedno