Moskva – »Pomikamo se naprej, k novim sporazumom o celi vrsti skupnih projektov. Smo strateški partnerji in tesni prijatelji,« je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Rusijo je obiskal v okviru dvanajstdnevne mednarodne turneje, v sklopu katere je že obiskal tudi Belorusijo, po kateri bo obiskal še Ukrajino in Iran. Venezuelski predsenik je v Rusiji sicer stalni gost. Nazadnje jo je obiskal lani, ko je napovedal priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, kar je kmalu tudi uresničil.
Od naše dopisnice
Medvedjev je Cháveza skupaj z obsežno delegacijo sprejel v svoji rezidenci v Gorkem v bližini Moskve, med prijateljsko večerjo pa je od venezuelskega predsednika prejel številna darila, med drugim paket venezuelskih slaščic in kozarec bananine marmelade. Že naslednji dan sta državi podpisali številne dvostranske sporazume, med katerimi je najpomembnejši dogovor, po katerem bo Rusija zgradila prvo jedrsko elektrarno v Venezueli.
Ob podpisu tega sporazuma je Medvedjev poudaril, da sodelovanje Rusije in Venezuele na jedrskem področju ne predstavlja grožnje nobeni državi. Čeprav so Združene države Amerike že napovedale, da bodo projekt jedrskega sodelovanja pozorno spremljale, in dodale, da Rusiji zaupajo. »Seveda je pravica vsake države, da si prizadeva za razvoj civilne uporabe jedrske energije, toda s to pravico je združena tudi odgovornost. Od Venezuele, Rusije in katere koli druge države, ki vpeljuje tovrstno tehnologijo, pričakujemo, da bo spoštovala mednarodne obveznosti,« je povedal Philip Crowley, tiskovni predstavnik State Departmenta. Dodal je, da je zadnje, kar si Washington želi, da bi ta tehnologija prišla v roke državam ali skupinam, ki do nje ne bi smele imeti dostopa.
Tesni zaveznici, ki si redno izmenjujeta visoke državniške obiske, bosta krepili tudi sodelovanje na vojaškem področju. Od leta 2005 je Venezuela nakupila že za 2,8 milijarde evrov ruske vojaške opreme, med drugim letala, helikopterje in pehotno orožje, na njenem ozemlju pa Rusija gradi tudi licenčno tovarno avtomatskih pušk kalašnikov. Ruski predsednik je Chávezu zagotovil, da Rusija ne bo zmanjšala vojaško-tehničnega sodelovanja z Venezuelo, majhna potrditev te zaveze pa je prišla še isti dan. Na srečanju s premierjem Vladimirjem Putinom je namreč izvedel, da Rusija zanje že pripravlja novo pošiljko tankov. Čeprav podrobnosti niso omenjali, strokovnjaki menijo, da gre za tanke T-72 in T-90, ki bodo zamenjali zastarele tanke AMX-30 francoske izdelave. Igor Koročenko iz moskovskega Centra za analize svetovne trgovine z orožjem je za agencijo RIA Novosti povedal, da utegnejo prav v Venezueli končati tudi napredni protiletalski sistemi S-300, ki so bili prvotno namenjeni Iranu. O tem sta Moskva in Teheran že leta 2007 podpisali sporazum, od katerega pa je Rusija odstopila zaradi novih sankcij Združenih narodov, vse od takrat pa mrzlično išče novega kupca za 570 milijonov evrov vreden sistem raket S-300.
Med druge pomembnejše rezultate obiska je mogoče uvrstiti še rusko napoved o naložbi, vredni nekaj sto milijonov evrov, v plantaže banan, največji ruski ladijski prevoznik Novoship pa bo z venezuelsko družbo PDV Marina Sea transport ustanovil skupno podjetje in sodeloval pri komercialnem prevozu tovora. Prav tako sta se Venezuela in Rusija dogovorili, da bo premoženje britanske naftne družbe BP na ozemlju Venezuele za 700 milijonov evrov prevzelo skupno rusko-britansko podjetje TNK-BP. Kljub temu menjava med državama po besedah ruskega predsednika ne dosega obsega, kot bi ga bilo pričakovati, poleg tega pa je močno neuravnotežena, saj Venezuela razen kmetijskih proizvodov nima izdelkov, ki bi jih lahko ponudila ruskemu trgu.
Iz Rusije je Chávez odpotoval v belorusko prestolnico Minsk, kjer je prav tako reden gost. Podpisal je sporazum o dobavi 10 milijonov ton nafte v prihodnjih dveh letih, sporazum o sodelovanju pa sta podpisali tudi največji naftni družbi obeh držav. »Venezuela ima največje naftne rezerve in beloruske rafinerije bodo imele dovolj nafte za naslednjih dvesto let,« je dogovore o sodelovanju v svojem slogu pospremil Hugo Chávez. Zaradi sporov z Rusijo, ki utegne sosedi zvišati ceno nafte, ki ji jo je vse od razpada Sovjetske zveze dobavljala z ogromnimi popusti, je to za belorusko vodstvo skorajda neprecenljiv sporazum.
Polona Frelih