Moskva – Za trenutno svetovno gospodarsko krizo je kriva agresivna ameriška gospodarska politika. Rešitev iz težav lahko ponudi Rusija, ki postaja energetska supersila. To je kratka sinteza govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki ga je imel na 12. gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, ki je v nedeljo zaprl svoja vrata. Govor je bil tudi prvi gospodarski nastop Medvedjeva po njegovi prisegi. V svojem rojstnem mestu, ki je znano kot »rusko okno v Evropo«, je Medvedjev prvič gostil zasedanje Skupnosti neodvisnih držav in se na štiri oči prvič srečal s predsednikoma sosednjih Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija v zadnjih mesecih največ sporov.
Od naše dopisnice
»Recesija je predvsem posledica agresivne finančne politike največje svetovne ekonomije. Ne govorimo le o propadu korporacij, ampak je zaradi tega revnejša tudi večina prebivalcev našega planeta,« je Medvedjev s prstom pokazal na Združene države Amerike. Glavni razlog krize globalnega gospodarstva je po njegovem razkorak med formalno vlogo ZDA kot vodilne v svetovnem gospodarstvu in njihovo dejansko gospodarsko močjo. Kot otoček stabilnosti v kaosu je Medvedjev predstavil Rusijo, za katero je poudaril, da je sposobna svetovnemu gospodarstvu pomagati, da se postavi nazaj na svoje noge. »Rusija je globalni igralec. Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo v svetu, zato želimo sodelovati pri definiranju pravil. Ne zaradi tako imenovanih imperialnih ambicij, ampak zaradi dobrin, s katerimi razpolagamo,« je poudaril novi ruski predsednik in gostitelj foruma. ZDA je bila namenjena tudi njegova kritika biogoriv. »Ko je Rusija ponudila globalno energetsko varnost, so drugi poudarjali, da je pozornost potrebno usmeriti na biogoriva. Zdaj vidimo rezultate,« je Medvedjev kritiziral biogoriva, ki jih številni povezujejo z rastjo cen hrane.
V govoru pred direktorji velikih korporacij, kot sta Coca-Cola in Chevron, je Medvedjev branil ruski pravosodni sistem, ki da je primerljiv z Evropo,3 in ruski zakon o tujih naložbah, ki da je celo boljši od ameriškega. S tem se je odzval na kritike novega ruskega zakona o tujih naložbah, ki omejuje vstop tujcev v številne strateške gospodarske panoge, med katerimi je tudi energetika. »Tuja podjetja zanima predvsem, kako bodo rešili težave, ki so nastale v zvezi z naftnim podjetjem TNK-BP. Mednarodna skupnost si želi, da bo Rusija problem rešila transparentno,« je ameriški gospodarski minister Carlos Guttierez dal vedeti, da štejejo dejanja, in ne besede. Na naftno podjetje TNK-BP, ki je v lasti družbe British Petroleum in še treh ruskih poslovnežev, ruske oblasti že nekaj časa pritiskajo na najrazličnejše načine, v ozadju tega početja pa je po mnenju kritikov ruska želja po podržavljenju enega zadnjih uspešnih naftnih podjetij v zasebni lasti.
Strah pred podržavljanjem je zavrnil Igor Šuvalov, prvi namestnik ruskega premiera Vladimirja Putina, ki na ruskem gospodarskem dogodku leta tokrat ne sodeluje. Povedal je namreč, da je Putin že podprl odločitev o zmanjšanju strateških podjetij v državni lasti. »Nobenih namenov nimamo, da bi povečali vlogo države v gospodarstvu, sploh pa nimamo nikakršnih namenov, da bi v podjetjih krepili vlogo birokratov,« je izjavil eden od največjih liberalcev Putinovega kabineta. Kot enega glavnih ciljev prihodnosti je Šuvalov izpostavil zmanjšanje vloge birokratov v velikih državnih korporacijah, s katerimi se je v Rusiji razrasla korupcija. Že v kratkem naj bi jih nadomestili profesionalci. »Na tem področju imamo resne načrte. Velike državne korporacije bomo oblikovali tako, da bodo popolnoma transparentne,« je tuje vlagatelje razveselil Šuvalov. Še enkrat je ponovil Putinovo napoved, da bo Rusija že letos postala šesto najmočnejše gospodarstvo na svetu.
Na forumu pa niso razpravljali le o gospodarskih, temveč tudi o političnih temah. Predvsem na petkovem zasedanju Skupnosti neodvisnih držav, po katerem se je Medvedjev na štiri oči prvič pogovarjal tudi s predsednikoma Ukrajine in Gruzije, s katerima ima Rusija zaradi njunih prizadevanj po članstvu v Natu, trenutno tudi najbolj težavne odnose.
Prvi je na vrsto prišel ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Medvedjev ga je posvaril pred članstvom in mu svetoval, naj Ukrajina preneha z grožnjami o izgonu ruske črnomorsko flote s pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim. »To bi bila nedvoumna kršitev sporazuma o prijatejstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusijo in Ukrajino,« je poudaril Medvedjev, ki mu je ruska duma že pred dnevi predlagala razveljavitev dokumenta. Prav v času vrhunskega ukrajinsko-ruskega srečanja je ruski zunanji minister Sergej Lavrov novinarje obvestil, da bo morala Ukrajina v začetku prihodnjega leta za plin plačevati kar dvakrat višjo ceno.
Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili sta se pogovarjala predvsem o vse večjih napetostih v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji, kjer je strasti prav takrat miril visoki predstavnik Evropske unije Javier Solana. Rusija je bila z njegovim poskusom posredovanja vse prej kot zadovoljna, saj je možnost tujega posredovanja gladko zavrnila. »Mislim, da lahko sami rešimo ta vprašanja in premostimo težave. Kaj meniš?« je Saakašvilija na skupni tiskovni konferenci izzval Medvedjev. »Med nami je veliko nerešenih vprašanj, nobeno od njih pa ni nerešljivo,« je bil diplomatski Saakašvili. Že pred tem je izrazil pričakovanje, da bo z Medvedjevom lažje sodelovati kot z njegovim predhodnikom Putinom.