Moskva - Tako kot ob nedavnem obisku ruskega premierja Vladmirija Putina v Franciji so se ruski mediji tudi ob obisku predsednika Dmitrija Medvedjeva v Nemčiji spraševali predvsem, kdo od njiju ima v zunanji politiki več veljave. Da je to nedvomno še vedno nekdanji predsednik Putin, so med drugim dokazovali s tem, da je njegov obisk v Parizu trajal kar dva dni, medtem ko se je Medvedjev v Berlinu mudil komaj 8 ur. »Pomembno je, kdo ga je v Nemčiji sprejel, in ne, koliko časa je trajal njegov obisk,« je tovrstna namigovanja zavrnil Bertrande Malmendier, direktor berlinske politične ustanove, ki jo je ustanovila vladajoča ruska stranka Enotna Rusija. »Nanju je treba gledati kot na dvojec, ki vlada skupaj,« je še poudaril.
Od naše dopisnice
Oči Zahoda so bile včeraj uprte v Medvedjeva, ki je za svoj prvi obisk v Evropi izbral Nemčijo, kjer ga je sprejela nemška kanclerka Angela Merkel – ta je bila po prisegi tudi njegova prva gostja v Kremlju, zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in predsednik Horst Köhler. Opazovalci so z veliko nestrpnostjo pričakovali predvsem večerni nastop na nemško-ruskem forumu, ki ga je namenil glavnim zunanjepolitičnim temam. Prepričali so se, kar je bilo jasno že zdavnaj: Medvedjeva retorika je resda blažja, glede članstva Gruzije in Ukrajine v Natu, ameriškega protiraketnega ščita in neodvisnega Kosova pa zastopa enaka stališča kot njegov predhodnik. »V luči negativnih trendov v mednarodnih odnosih je odkrit dialog med Rusijo in Nemčijo še kako koristen. Naši skupni interesi so precej večji kot naša nesoglasja in prav nemško-ruski dialog lahko glede odprtih vprašanj najlaže pripelje do kompromisa,« je namen Medvedjevega obiska strnil neimenovani predstavnik Kremlja. Nemčija je kljub nasprotovanju Rusije priznala neodvisnost Kosova, na drugi strani pa je prav Merklova na vrhu Nata v Bukarešti nastopila kot ena najostrejših nasprotnic ukrajinskega in gruzinskega članstva v Natu, proti kateremu se je še posebaj glasno izrekla prav po spoznavnem srečanju z Medvedjevom.
Nemčija v novega ruskega predsednika velike upe polaga tudi glede človekovih pravic in pravne države, kar je dala Merklova pred obiskom jasno vedeti. »Medvedjev je omenil, da se bo posvetil razvoju Rusije kot pravne države. To razumem kot dober znak,« je razkrila velika pričakovanja. Njen tiskovni predstavnik Ulrich Wilhelm je dal poleg tega jasno vedeti, da se bo nemška kanclerka – tako kot vedno doslej – tudi tokrat dotaknila očitkov o kratenju človekovih pravic in medijske svobode v Rusiji.
Največji test resnosti Medvedjeve vojne napovedi pravnemu nihilizmu v Rusiji je usoda zaprtega nekdanjega lastnika propadlega naftnega velikana Jukos Mihaila Hodorkovskega, ki zaradi obtožb o utaji davkov in pranju denarja v Sibiriji preživlja osemletno zaporno kazen, proces proti njemu pa kritiki označujejo za politično motiviran. O njem se je med nedavnim obiskom v Sankt Peterburgu nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pogovarjal celo z njegovim odvetnikom Jurijem Schmidtom. »Pogovarjala sva se uro in pol. Na koncu ni rekel nič, saj je diplomat in mora stvari najprej pretehtati,« je Schmidt izrazil negotovost glede skorajšnje izpustitve najbolj znanega ruskega zapornika.
Primer Hodorkovskega je okrnil zaupanje v rusko poslovno klimo, skrbi tujih vlagateljev pa so se v zadnjem času povečale tudi zaradi pritiskov na naftno podjetje TNK-BP, ki je v lasti British Petroleuma in še treh ruskih poslovnežev, v ozadju katerih je po mnenju kritikov ruska želja po podržavljenju enega zadnjih uspešnih naftnih podjetij v zasebni lasti. Kljub temu Nemčija ostaja največja ruska trgovinska partnerica; blagovna menjava med državama znaša 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa kar 17 odstotkov vseh tujih investicij.
Ruski mediji ob prvem Medvedjevem obisku v Evropi še poudarjajo, da so sicer domena predsednika predvsem odnosi z Azijo in državami Skupnosti neodvisnih držav, kar dokazujejo z njegovim prvim obiskom v tujino, med katerim je bil na Kitajskem in v Kazahstanu, medtem ko naj bi za odnose z Evropo in ZDA še naprej skrbel Putin