Moskva – V glavnem mestu Latvije Rigi se končujeta dvodnevni vrh držav ob Baltskem morju in regionalna poslovna konferenca, na obeh dogodkih pa je glavna tema energetska politika Rusije in Evropske unije. Zadnje energetsko srečanje pred vrhom EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija v sibirskem Hanti- Mansijsku, zaznamuje odsotnost dveh ključnih akterjev, ruskega premierja Vladimirja Putin in nemške kanclerke Angele Merkel.
Od naše dopisnice
Sedmi vrh držav ob Baltskem morju se je začel z razpravo Vzhod in Zahod: Energetika ob Baltskem morju, evropskim energetskim zadregam pa so bile posvečene tudi ostale razprave. Na njih so ruska in evropska energetska stališča primerjali še zadnjič pred skorajšnjim vrhom EU-Rusija. Na vrhu sodelujejo voditelji Danske, Estonije, Finske, Latvije, Norveške, Poljske, Španije, Švedske, Evropsko unijo pa predstavlja komisar za energetiko Andir Piebalgs. Kljub povabilu v Rigo nista pripotovala ključna akterja, ruski premier Vladimir Putin in nemška kanclerka Angela Merkel.
S Putinovega urada so sporočili, da ruski premier - ta baltske trojke v svojem osemletnem predsedniškem mandatu ni obiskal niti enkrat - iz Latvije ni dobil uradnega vabila, kar v Rigi ostro zanikajo. V zvezi s Putinovo neudeležbo so se zato v medijih pojavile številne špekulacije. V Latviji odpoved povezujejo predvsem z incidentom na nedavnem vrhu Nata v Bukarešti, na katerem je latvijski predsednik Valdis Zatlers, Putina javno obtožil hladnovojne mentalitete. Komentatorji brez izjeme izpostavljajo, da Putin za obisk Rige ni našel časa, medtem ko se je med nedavnim obiskom v Parizu srečal celo z nekdanjim predsednikom Jacquesom Chiracom.
Tako kot Putin je tudi Merklova na vrh v Rigo poslala »le« svojega namestnika. Uradno zaradi časovne stiske, neuradno pa, ker se ne želi zameriti Rusiji. »Cena sklepanja novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo je energetska varnost Evrope. Najpomembnejši korak pred Hanti-Mansijskom zato ni Riga, ampak Pariz, kjer je bil ruski premier Putin prejšnji teden, in Berlin, kamor bo ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odpotoval prihodnji teden,« je glede odsotnosti Merklove zapisal novinar Deutsche Welle Andrej Gudkov.
Energetika bo brez dvoma najtrši oreh skorajšnjega vrha EU - Rusija, kjer bo Bruselj glavno dobaviteljico energentov spet želel prepričati, da podpiše energetsko listino, za kar si neuspešno prizadeva že vrsto let. S podpisom listine bi ruske energetske monopole prisilili, da zahodnim podjetjem omogočijo uporabo svojih omrežij za tranzit energentov prek Rusije. Jabolko spora je tudi prepoved vstopa Gazproma in drugih ruskih energetskih podjetij na evropsko tržišče, na Moskvo pa zaradi nedavnih plinskih vojn z Ukrajino in Belorusijo letijo še očitki o energetskem izsiljevanju.
Da bodo pogajanja med EU in Rusijo dolgotrajna, dokazuje izjava evropske komisarke za zunanje odnose Benite Ferrero-Waldner, ki je na obisku v Moskvi. »Novo energetsko partnerstvo med Evropsko unijo in Rusijo bi moralo biti pravno zavezujoče. Dogovor o energetiki bo temeljil na transparentnosti, medsebojni odvisnosti in ne bo diskriminatoren, « je izjavila v intervjuju za državni časopis Rossijskaja Gazeta. Dodala je, da bi moral novi sporazum med EU in Rusijo odražati demokratične vrednote in spoštovanje človekovih pravic ter krepiti medsebojno investicijsko klimo. »Menimo, da bi morala biti evropska podjetja bolj vključena v modernizacijo in diverzifikacijo ruskega gospodarstva. Enako bi lahko rekli za ruska podjetja, ki želijo investirati v Evropi,« je poudarila Waldnerjeva.