Celo moreče vojne zgodbe z njenega jezika polzijo kot mehka poezija, zato bi jo lahko poslušala ure in ure. Njena knjižnica v središču Groznega je nemara prav zato že skoraj trinajst let središče pestrega družabnega življenja. »V službo sem se vrnila kot prva v mestu, že februarja 2000. Hodila sem po ulicah, na katerih ni bilo ljudi. Ko sem odprla knjižnico, so vsi mislili, da sem znorela,« se Sacita Izrailova, 46-letna direktorica mestne knjižnice, spominja druge čečenske vojne. »Vsi so hodili k meni. Drug drugemu so izpovedovali ljubezen, si prinašali darila,« se spominja intimnih začetkov.
Moskva – V Bruslju bo danes skupno zasedanje evropske komisije in ruske vlade s premierom Vladimirjem Putinom na čelu. Na zasedanju bodo obdelali vse pomembnejše teme v odnosih med strateškima partnericama, od energetskih tem do novega partnerstva za modernizacijo. »Veselim se plodnega dialoga s premierom Putinom in njegovo vlado. Poglobljenost naših pogovorov bo znova razkrila soodvisnost Rusije in EU ter dokazala, da težave rešujemo z odkritim pogovorom,« je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso povedal pred doslej največjim srečanjem evropske komisije in ruske vlade. Tovrstna srečanja sicer potekajo že od leta 1997, zadnje pa je bilo pred dvema letoma v Moskvi.
Preživeli so carsko Rusijo, boljševistično revolucijo, stalinske represije in kaotična devetdeseta, zdaj pa se staroselski Nenci s polotoka Jamal, kar v njihovem jeziku pomeni »konec zemlje«, spopadajo z verjetno največjim izzivom v zgodovini. Nekoč samo njihova močvirnata prostranstva so zaradi neizmernega energetskega bogastva pritegnila pozornost energetskih podjetij z vsega sveta, ruski plinski monopolist Gazprom pa tam že zdaj načrpa kar 90 odstotkov svojega plina, s katerim se greje tudi Slovenija.
Novi Urengoj – Polotok Jamal, kar v jeziku staroselskih Nencev pomeni »konec zemlje«, leži kakih 2000 kilometrov severovzhodno od Moskve in skriva dobršen del ruskega energetskega bogastva. Pod večnim ledom načrpa Rusija kar 90 odstotkov vsega plina, kar pomeni, da se tudi Slovenija povečini greje prav z jamalskim plinom. Večina plinskih polj je v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki si prizadeva, da bi na tem območju do leta 2035 načrpali kar 350 milijard kubičnih metrov plina na leto. Zaradi ambicioznih načrtov so k odkrivanju in izkoriščanju največjih še neodkritih zalog plina na svetu povabili tudi tuje investitorje, kar je v nasprotju z običajno prakso. Na permafrostu, večno zamrznjenih tleh, pa Gazprom ni postavil le kompleksnega sistema plinovodov, ampak tudi stanovanjska naselja, muzeje, kinodvorane, in je zato tam alfa in omega. Na ogromnih prostranstvih ob Arktičnem krogu, kjer se živo srebro pozimi spusti tudi pod 50 stopinj Celzija pod ničlo, živi komaj pol milijona prebivalcev, vsaka druga družina pa je tako ali drugače povezana z Gazpromom. Zato lahko Jamalo-Nenecko avtonomno okrožje mirne duše poimenujemo kar Gazpromstan.
Habarovsk – »Tukaj smo se srečali, da boste znali ceniti rusko veličino. Upam, da bomo lahko na vrhunskih srečanjih še naprej spoznavali geografijo. Rusija je velika država in na razpolago je še veliko težkih terenov,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev začel tiskovno konferenco. Njegov široki nasmešek je dal slutiti, da je z omenjeno metaforo meril na težave v rusko-evropskih odnosih.
Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
V zatohlem čumu, tradicionalnem bivališču avtohtonih sibirskih ljudstev, se 59-letna Nata Ivanovna Pokačeva predaja popoldanskemu počitku. Zleknjena je na debele jelenje kože. V cvetočem in živahnem Hanti-Mansijsku, središču istoimenskega in z nafto in plinom bogatega ruskega avtonomnega okrožja, predstavlja izumirajoče običaje Hantov, enega od 30 staroselskih sibirskih ljudstev.
Hanti-Mansijsk – »Dogovorili smo se, da je naš cilj sklenitev strateškega sporazuma, ki bo v bližnji prihodnosti okvir za odnose med Evropsko unijo in Rusijo in bo omogočal razvoj vseh potencialov.« Tako so se v skupni izjavi ob koncu dvodnevnega vrha Evropske unije in Rusije zavezali evropski in ruski voditelji. Po besedah novega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva je vrh prinesel dogovor, da se bodo pogajali o krajšem okvirnem in več sektorskih sporazumih.
