Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na junijskem vrhu EU-Rusija izjavil, da so odnosi med Slovenijo in Rusijo dosegli politično zrelost in gospodarski razcvet. Lani je blagovna menjava med državama dosegla že 1,6 milijarde dolarjev, kar brez politične volje prav gotovo ne bi bilo mogoče. Če to številko prenesemo na glavo prebivalca, je Slovenija na tem področju presegla celo Nemčijo, ki je tukaj nesporna zmagovalka, je pred odhodom na slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem opozorila vodja ruske delegacije in namestnica predsednika ruske dume Ljubov Konstantinovna Sliska....
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na junijskem vrhu EU-Rusija izjavil, da so odnosi med Slovenijo in Rusijo dosegli politično zrelost in gospodarski razcvet. Lani je blagovna menjava med državama dosegla že 1,6 milijarde dolarjev, kar brez politične volje prav gotovo ne bi bilo mogoče. Če to številko prenesemo na glavo prebivalca, je Slovenija na tem področju presegla celo Nemčijo, ki je tukaj nesporna zmagovalka, je pred odhodom na slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem opozorila vodja ruske delegacije in namestnica predsednika ruske dume Ljubov Konstantinovna Sliska.
Komemoracija je vsako leto priložnost za oceno slovensko-ruskih odnosov. Zaradi nekaterih, milo rečeno ponesrečenih potez slovenskega premiera Janeza Janše, smo lani na tem mestu zapisali številne kritike. Povezane so bile z njegovo neudeležbo na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je že imel dogovorjeno tudi srečanje z nekdanjim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ter z njegovim ignoriranjem energetskega vrha jugovzhodne Evrope v Zagrebu. Številni so ga povezovali z napotki ZDA, ki naj bi državam tega območja udeležbo na konferenci odsvetovala, saj je Putin tam kot alternativo evropskemu plinskemu projektu Nabucco promoviral ruski plinovod Južni tok.
Tokrat razlogov za kritike ni. Zahvaljujoč slovenskemu predsedovanju EU so se srečanja med slovenskimi in ruskimi politiki letos kar vrstila. Vrhunec je bil vrh EU-Rusija v Hanti-Mansijsku, kjer se je slovenski premier na dvostranskih pogovorih vendarle srečal tudi z ruskim predsednikom. Dejstvo, da je na čelu Rusije svež obraz, je poleg predsedovanja EU brez dvoma odločilno pripomoglo k temu, da se je Slovenija prenehala igrati skrivalnice. Zaradi izvolitve Medvedjeva tudi slovensko vodstvo, tako kot vsa mednarodna skupnost, do Rusije goji pozitivna pričakovanja.
Sedanja slovenska oblast je izpolnila domala vse obljube, dane junija 2006, ko je slovenski premier Janša na uradni obisk Rusije odpotoval z najštevilnejšo gospodarsko delegacijo doslej. Brez dvoma najpomembnejši je sporazum o poteku plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Prav tako je po poročanju Vedomosti pogajanja s Petrolom obnovil tudi Lukoil, ki hoče ustanoviti skupno podjetje za prodajo plina na Balkanu. Poleg tega sta Slovenija in Rusija lani podpisali tudi dogovor o vrnitvi 129 milijonov dolarjev vrednega ruskega klirinškega dolga. Ta bo v celoti pokrit po nakupu večnamenske patruljne ladje Svetljak, za katero bo Slovenija odštela 34,9 milijona dolarjev.
Blagovna menjava bo že konec leta predvidoma dosegla dve milijardi dolarjev, s čimer bo uresničen še en ambiciozni cilj izpred dveh let. Nemara celo bolj kot politična volja so tukaj odločilna prizadevanja in izkušnje slovenskih gospodarstvenikov, ki jim je v Rusiji uspelo ohraniti sloves, kakršnega so nekoč imela jugoslovanska podjetja. »Srbi so si, recimo, želeli, a zaradi izolacije niso imeli kaj izvažati. Popolnoma na kolenih je tudi makedonsko gospodarstvo. Hrvati so mislili, da bodo prej dobili vstopnico za Nato, če se bodo izogibali Rusov,« o uspehu slovenskih podjetij pravi Branko Vlahović, dopisnik srbskih Večernjih Novosti, ki to področje v Rusiji spremlja še iz časov skupne države.
Dodati velja, da v Rusiji s predsedovanjem prve slovanske države EU niso bili vedno zadovoljni. Še posebno ostro so se ruski mediji odzvali na škandal, povezan z ameriškimi napotki Sloveniji glede priznanja Kosova. Slovenijo so takrat označili za trojanskega konja ameriških interesov v EU. Še ostreje se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov odzval na izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v imenu EU ostro obsodil zaprtje dveh uradov britanske ustanove British Council v Rusiji. Po diplomatskih kanalih je opozoril, da utegne nadaljevanje tovrstne prakse ogroziti celo dvostranske odnose.
V tem času je pred Slovenijo še ena pomembna odločitev, povezana z odnosi z Rusijo. Slovenska praksa političnega kadrovanja diplomatskega osebja, ki je v preteklosti že oplazila tudi veleposlaništvo v Moskvi, se ne bi smela več ponoviti. Za dosedanjega veleposlanika Andreja Benedejčiča, ki ga je ruski patriarh Aleksej II. ob slovesu odlikoval za osebni prispevek k poglabljanju stikov med slovanskimi narodi, bo treba najti diplomata ustreznih referenc in izkušenj.