Habarovsk – »Priča boste neprijetni tišini in zamrznjenim nasmeškom. Dosežek bo že, če bomo Habarovsk zapustili z minimalno škodo in brez napredka,« je bil neimenovani evropski diplomat pesimističen pred vrhom, ki tokrat poteka v mestu Habarovsk na ruskem Daljnem vzhodu, le 30 kilometrov od kitajske meje. Pred lanskim vrhom EU-Rusija, ki je potekal med slovenskim predsedovanjem, je bilo pričakovanje Evrope skorajda evforično, saj je bilo to prvo srečanje z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. »Zamenjava v Kremlju ni prinesla velikih sprememb v dvostranskih odnosih. Spremenil se je ton, jezik, sicer pa se vse nadaljuje,« so bili ob letu osorej precej bolj stvarni evropski diplomati.
Od naše dopisnice
Še preden so visoki evropski in ruski predstavniki prileteli v Habarovsk, za Vladivostokom drugo največje mesto na ruskem Daljnem vzhodu, je bilo jasno, da partnerji še kar nekaj časa ne bodo podpisali novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, o katerem so se začeli pogajati že na lanskem vrhu. Tokrat je pričakovanje majhno tudi zato, ker Evropski uniji trenutno predseduje Češka, kjer sta na oblasti začasna vlada Mirka Topolanka in evroskeptični predsednik Vaclav Klaus, od katerega tudi tokrat pričakujejo marsikatero pikro na evropski račun. Poleg Klausa se vrha udeležuje tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, komisarka za zunanje zadeva Benita Ferrero-Waldner, komisar za energetiko Andris Piebalgs in komisarka za trgovino Catherine Ashton. Rusijo bodo zastopali predsednik Dmitrij Medvedjev, njegov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko, zunanji minister Sergej Lavrov in ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov.
Medvedjev bo na vrhu vnovič promoviral svojo idejo o novi globalni varnostni strukturi, znani pod imenom od Vancouvra do Vladivostoka, s katero je podrobno seznanil že udeležence lanskega vrha, ki je potekal v Hanti-Mansijsku v Sibiriji. Za tokratno srečanje je Medvedjev pripravil še eno presenečenje. Predlagal bo sprejetje celostnega globalnega energetskega sporazuma, s katerim želi Rusija nadomestiti evropsko energetsko listino, ki jo je sicer podpisala, ne pa tudi ratificirala. Po besedah Čizova so o novem dokumentu začeli razmišljati, ker je januarska plinska vojna med Rusijo in Ukrajino dokazala, da energetska listina ni učinkovita. »Po nervozi v preteklih mesecih še nismo zreli za pogajanja,« je bil tudi glede te teme črnogled visoki evropski diplomat, ki zaradi občutljivosti teme prav tako noče biti imenovan. Za kakršen koli dogovor je še manj verjetnosti tudi zato, ker se je v preteklih dneh zaostril tudi spopad med evropsko-ameriškim plinovodom Nabucco in ruskim Južnim tokom. Dogovore o njegovi gradnji je Gazprom prejšnji teden že podpisal z Italijo, Grčijo, Bolgarijo in Srbijo, poleg tega pa je privolil, da bo njegovo zmogljivost podvojil.
Zbližanja ne kaže pričakovati niti glede razmer v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, kjer je ruska vojska nameščena vse od avgustovske vojne. »Zelo me skrbi grožnja ponovnega izbruha vojne,« je zaskrbljena francoska poslanka evropskega parlamenta Marie Anne Isler Beguin. Enakih misli je madžarski poslanec George Schúpflin. »To je malo verjetno, saj pred julijskim obiskom Baracka Obame v Moskvi nihče noče stopnjevanja napetosti,« je to možnost zavrnil Frazer Cameron, vodja centra EU-Rusija s sedežem v Bruslju.