Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
Who is Mr. Putin? je v svetovnih prestolnicah završalo po tiskovni konferenci prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina 9. avgusta 1999, na kateri je za novega premiera imenoval širši javnosti skorajda neznanega Vladimirja Putina.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je na sobotnem kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija sprejel nominacijo za še en predsedniški mandat. Vse kaže, da bosta z aktualnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom zgolj zamenjala položaja, saj naj bi ta postal bodoči ruski premier.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
Moskva – Na okrožnem sodišču v mestu Velsk na severozahodu Rusije so zavrnili prošnjo za predčasno izpustitev Platona Lebedeva, nekdanjega člana uprave propadle naftne družbe Jukos, ki je bil leta 2005 skupaj z lastnikom podjetja in Mihailom Hodorkovskim zaradi poneverbe in utaje davkov obsojen na osemletno zaporno kazen, konec lanskega leta pa so jima zaradi kraje 218 ton nafte in pranja 70 milijonov evrov dosodili dodatno šestletno zaporno kazen, ki so jo pozneje skrajšali na pet let. Odvetniki so že vložili tudi prošnjo za pogojno izpustitev Hodorkovskega, ki je prav tako že prestal polovico zaporne kazni. Trenutno jo preživlja v strogo varovani kazenski koloniji številka 7 v ruski republiki Kareliji, kamor so ga konec junija iz Moskve premestili v strogi tajnosti.
»Humor ljudem pomaga preseči omejitve in odpira kanale veselja, ki so postali nedostopni,« je smisel smeha izpostavil psiholog Sigmund Freud, kulturni antropolog Mahadev L. Apte pa v njem vidi enega od pomembnih mehanizmov za doseganje socialne kohezivnosti. »Šale se pripovedujejo samo v atmosferi domačnosti, kjer so komunikacijske ovire zmanjšane ali celo odstranjene. Poudarjena je skupnost,« zapiše v delu Humor in smeh: antropološki pristop.
Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo razsodbo o najbolj znani sodni sagi v sodobni ruski zgodovini. Odločilo je, da so med prvim sodnim procesom proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu nastale številne proceduralne napake, zato so Rusiji naložili kazen v višini 24.500 evrov. Sklenili so, da je bila njegova aretacija nezakonita, saj so ga priprli kot pričo, ki je že čez nekaj ur postala obsojenec, ter da so mu zaporno kazen dvakrat neupravičeno podaljšali. Hkrati so sporočili, da nimajo dovolj dokazov, da je bil sodni proces politično motiviran.
Nekdanji podpredsednik vlade in trenutno najbolj izpostavljen ruski opozicijski politik Boris Nemcov je že od leta 2000 najostrejši kritik Vladimirja Putina in je njegove domnevne spodrsljaje popisal v »neodvisnem strokovnem poročilu« Putin. Rezultati. 10 let. O tem, kako obseden je Nemcov s Putinom, se je mogoče prepričati takoj po prihodu v njegovo pisarno, ki jo krasi karikatura, na kateri deček iz kock sestavlja svojo prvo besedo – PUTIN.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje bližnjevzhodno turnejo, ki jo je v torek začel na Zahodnem bregu, kjer se je srečal s predsednikom palestinskih avtonomnih oblasti Mahmudom Abasom, včeraj pa ga je v Jordaniji sprejel jordanski kralj Abdulah II. Obisk, katerega cilj je krepiti dvostranske odnose in utrditi vlogo Rusije kot posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, bi se v skladu s prvotnimi načrti moral začeti v Izraelu, kar pa je padlo v vodo zaradi stavke v izraelskem zunanjem ministrstvu. To je bil prvi obisk ruskega predsednika na Zahodnem bregu, ki ni vključeval tudi obiska Izraela. »Svetovni voditelji pogosto obiščejo Izrael in se ne srečajo s predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, redko pa se zgodi obratno,« pišejo o precedensu pri Jerusalem Postu.
