Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je na sobotnem kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija sprejel nominacijo za še en predsedniški mandat. Vse kaže, da bosta z aktualnim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom zgolj zamenjala položaja, saj naj bi ta postal bodoči ruski premier.
Od naše dopisnice
Na kongresu Enotne Rusije je 11.000 članov in simpatizerjev Enotne Rusije, ki v ruskem političnem prostoru uživa monopolni položaj, zaploskalo scenariju, po katerem se bo Putin vrnil v Kremelj, Medvedjev pa ga bo nasledil v beli hiši. »Stil naše stranke je ukrepati na podlagi sprejetih ukazov. Danes je takšen stil pokazal najboljše kvalitete,« je tiskovni predstavnik Enotne Rusije Andrej Vorobjev zavrnil dvom o primernosti tega, da dva člana vladajočega tandema sama odločata o prihodnosti tako velike države, kot je Rusija.
Enotna Rusija zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri ima 312 od skupaj 450 sedežev in s tem ustavno večino. Če bodo v naslednjem sklicu parlamenta ohranili svoj položaj, za zamenjavo v vladajočem tandemu ne bo nobenih ovir. »Tandem, ki je nastal pred nekaj leti, deluje učinkovito in je porok stabilnosti v naši domovini,« je bil navdušen guverner Volgograda Vjačeslav Pozgalaje. »Tandem je našim sovražnikom dokazal, da je rusko vodstvo enotno glede državnih interesov,« je razplet pozdravil proruski čečenski predsednik Ramzan Kadirov.
Brez razlogov za veselje?
Napoved Putinove vrnitve je najostreje obsodila liberalna opozicija, predvsem Stranka narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas. Svoj kongres so organizirali sočasno kot Enotna Rusija, čeprav zaradi zavrnitve registracije na decembrskih parlamentarnih volitvah sploh ne bodo mogli sodelovati. »Omenjeni scenarij je za Rusijo grozljiv. Putin se bo vrnil, vsi drugi pa bodo odšli. Tuj kapital, državljani bodo emigrirali in naše gospodarstvo bo ostalo odvisno od naravnih virov,« je bil oster eden od strankarskih voditeljev in nekdanji namestnik premiera Boris Nemcov. »Če bo Putin še enkrat predsednik, je razpad države neizogiben,« je bil apokaliptičen opozicijski politik Mihail Kasjanov, ki je med letoma 2000–2004 zasedal položaj predsednika vlade. S kratko in jedrnato kritiko se je oglasil celo svetovalec Medvedjeva za gospodarska vprašanja Arkadij Dvorkovič. »Nobenega razloga ni za veselje! Čas je, da preklopim na športni program,« je sporočil prek twitterja. Kongresa Enotne Rusije se ni udeležil iz protestnih razlogov, in sodeč po komentarju Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova v politiki nima več prihodnosti. »Posloviti se bo moral vsak, ki se ne strinja s strateškim pristopom tandema.«
Finančni analitik Dmitrij Sulima iz ruske Citibank je prepričan, da so vlagatelji napoved sprejeli z olajšanjem, saj je to dokaz stabilnosti ruske državne oblasti, Chris Weafer iz ruske banke Troika Dialog pa optimistično napoveduje, da se bo Putin v svojem tretjem predsedniškem mandatu posvetil reformam, »zato se bo obdal z ljudmi, ki so jim naklonjeni«.
Politik, ki ga povezujejo s stabilnostjo
Nekaj smernic je Putin začrtal že v sobotnem govoru, v katerem je poudaril nujnost nadaljnje centralizacije oblasti ter napovedal večjo obdavčitev bogatih in davčne olajšave za manjše podjetnike, rast plač in pokojnin ter večjo državno podporo za izobraževanje, zdravstvo in stanovanja. Hkrati ni skrival, da bo morala vlada zaradi globalnih finančnih težav posegati tudi po manj priljubljenih ukrepih. »Naloga vlade ni zgolj nalivati medu v kozarec, ampak mora včasih posegati tudi po grenkih zdravilih,« je izpostavil cilj, v skladu s katerim naj bi se Rusija že v naslednjih petih letih vpisala med pet vodilnih svetovnih gospodarstev. Omenjeni cilj bodo poskušali doseči tudi z davčno politiko, s katero bodo pod nadzorom ohranjali inflacijo in tako spodbujali med 6- in 7-odstotno letno rast bruto domačega proizvoda. Na srečo se Putinu s tem ne bo treba ukvarjati, ampak bo »umazano« delo prepustil Medvedjevu.
Putin bo 31. januarja 2012 praznoval dvanajst let na oblasti. Osem let je bil predsednik, štiri leta bo premier. V tem času je ustvaril vertikalo oblasti in ključne položaje v državi so prevzeli t. i. siloviki, pripadniki nekdanjih represivnih organov in privrženci politike trde roke. Po volilni zakonodaji iz leta 2006, ki je volilni prag dvignila s petih na sedem odstotkov, strankam pa prepovedala združevanje v predvolilne koalicije, je poniknila večina opozicijskih političnih strank, neodvisni politiki pa so izgubili sedeže v parlamentu. Med njegovo vladavino je izginila večina neodvisnih medijev, zaradi represivne zakonodaje pa je oslabljena tudi civilna družba. Njene pripadnike zapirajo v skladu z zakonom o ekstremizmu, ki je podlaga za nasilni razgon opozicijskih protestnih shodov. Jelcinovim oligarhom je pristrigel peruti in največji udarec njihovim političnim ambicijam je bila aretacija nekdanjega lastnika naftnega velikana Jukos Mihaila Hodorkovskega.
Ko se je konec leta 1999 povzpel na oblast, se je država pobirala iz finančne krize. Na njegovi strani je bila sreča, ki je prišla v podobi visokih cen energentov; prav po njihovi zaslugi je ruski bruto domači proizvod v letih pred gospodarsko krizo rasel za povprečno sedem odstotkov na leto, uspešno pa so prebrodili tudi globalno finančno krizo leta 2008. »Ker je bil predsednik v času visokih cen nafte in s tem povezane gospodarske rasti, Rusi z njegovim imenom povezujejo stabilnost. Dovolj je že, da omeni to obdobje, in s tem brez težav razoroži vse druge politične figure,« je raziskovalec s centra Levada Denis Volkov izpostavil glavni vzrok njegove priljubljenosti. Ta trenutno znaša 67 odstotkov.