Logo

Nazaj v preteklost

Pred štirimi leti je oblast v Rusiji postala dvoglavi orel, tradicionalni ruski nacionalni simbol. Dmitrij Medvedjev je postal predsednik, njegov boter Vladimir Putin premier. Po predsedniških volitvah marca prihodnje leto bosta vlogi samo zamenjala, kar je dokaz, da je Rusija vse kaj drugega kot demokratična država. To je namreč šolski primer »demokracije suverena«, kakršna se je v Rusiji uveljavila med Putinovo vladavino. V marsikateri zreli demokraciji, v kateri se kljub perečim gospodarskim težavam ubadajo s pomanjkanjem političnega konsenza, bi v tem trenutku verjetno ubijali za ščepec ruske politične stabilnosti....


 

Pred štirimi leti je oblast v Rusiji postala dvoglavi orel, tradicionalni ruski nacionalni simbol. Dmitrij Medvedjev je postal predsednik, njegov boter Vladimir Putin premier. Po predsedniških volitvah marca prihodnje leto bosta vlogi samo zamenjala, kar je dokaz, da je Rusija vse kaj drugega kot demokratična država. To je namreč šolski primer »demokracije suverena«, kakršna se je v Rusiji uveljavila med Putinovo vladavino.

V marsikateri zreli demokraciji, v kateri se kljub perečim gospodarskim težavam ubadajo s pomanjkanjem političnega konsenza, bi v tem trenutku verjetno ubijali za ščepec ruske politične stabilnosti. V Rusiji bi dali vse, da bi bile stvari nekoliko manj predvidljive.

Celo največji skeptiki v zadnjih štirih letih so začeli verjeti v realnost izbire med konservatorjem Putinom in reformatorjem Medvedjevom. V resnici je šlo za »zaigrano dramo navideznih tekmecev in ustvarjanje vtisa političnega pluralizma, s čimer je vladajoči tandem pozornost spretno preusmerjal z drugih perečih problemov sodobne Rusije«, je znani sovjetolog Vladimir Šlapentok že zdavnaj opozarjal na simulaker. Putina je zaradi njegovih političnih manevrov razglasil za celo bolj machiavellijanskega politika od samega Stalina. Če bo na oblasti ostal dva zaporedna predsedniška mandata, bo tako kot Stalin vladal kar četrt stoletja!

Ne brez nevarnosti, svarijo poznavalci, ki napovedujejo, da bo njegov tretji mandat precej bolj zahteven in negotov, kot sta bila prejšnja dva. Toliko opevana stabilnost, s katero je po kaosu v 90. letih prejšnjega stoletja na svojo stran pridobil državljane, zdaj že dodobra ovira ruski razvoj. Za novonastali srednji sloj, ki mu pripada 40 odstotkov prebivalcev Moskve ter od 20 do 30 odstotkov prebivalcev drugih večjih mest, stabilnost sploh ni več vrednota. Prav srednji sloj je tudi največja tempirana bomba.

Rusiji napovedujejo novo recesijo, ki bo brez prepotrebnih reform precej hujša od globalne gospodarske krize pred tremi leti. Rusija jo je prebrodila brez večjih pretresov, za kar je zaslužen predvsem dolgoletni finančni minister Aleksej Kudrin. Prav on je tudi edini predstavnik politične elite, ki je zaradi sobotnega dogovora v tandemu javno zavihal nos. Zaradi nesoglasij z Medvedjevom je ponudil odstop, ki ga je ta tudi sprejel.

Če hoče Putin izpolniti obljube o sedemodstotni ruski gospodarski rasti in preboju Rusije med pet najrazvitejših svetovnih gospodarstev, se mora resno lotiti reform: zmanjšati vlogo države v gospodarstvu, napovedati vojno korupciji in »demokracijo suverena« nadomestiti z dejanskim pluralizmom. Porušiti mora sistem, ki ga je sam gradil več kot deset let. A politiki, ki podirajo svoje stvaritve, so redki, zato je upravičeno dvomiti, da se bo prelevil v reformatorja.

Precej bolj verjetno je, da se bo v zgodovino zapisal kot avtokrat, ki bo politično kariero sklenil podobno kot egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Rusija v nasprotju s Kitajsko ni nikoli cenzurirala interneta, ki ga uporablja že več kot tretjina Rusov, med katerimi prevladujejo mladi ljudje. Na svet so pogledali po razpadu komunizma, zato podobnost med kongresom Enotne Rusije in zasedanjem Komunistične partije Sovjetske zveze vidijo kot sramotno deviacijo. »Internetna revolucija«, kakršno so doživeli v Egiptu, v Rusiji dolgoročno ni neverjeten scenarij, česar se dobro zaveda tudi oblast. Najboljši dokaz za to je resolucija proti »internetnemu terorizmu«, ki jo ruske oblasti v Združenih narodih promovirajo že od leta 1998.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

27/9/2011 clanek-1900102.md

Priporočam

Konec iluzij o demokraciji v Rusiji

Sakralni ples vladajočega tandema

Rohnenje Speče lepotice

Slovo od predhodnikove zapuščine

Združene države Evrope