»Ko sem izvedel, kaj se dogaja, sem prekinil trening in se vrnil v Kijev. Če prav razumem, v Ukrajini poteka srdita bitka za demokratične vrednote, v kateri ne morem biti le zunanji opazovalec,« se je ukrajinski boksarski zvezdnik Vitalij Kličko odzval na aretacijo nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko. Na politični Olimp se je povzpela kot ena glavnih protagonistk oranžne revolucije pred sedmimi leti, med katero je največja evropska država prerezala popkovino z Rusijo in se začela obračati proti Evropi.

Da je aretacija neupravičena in da vse skupaj spominja na politično represijo, so ocenili tudi ameriški, evropski in celo ruski predstavniki. Z njimi je Timošenkova pred dvema letoma podpisala plinski sporazum, zaradi katerega je Evropa po tritedenski suši spet začela dobivati pošiljke ruskega plina, podpisnici pa je prinesel obtožnico zaradi domnevne zlorabe položaja in izdaje državnih interesov. S podpisom je državno blagajno menda oškodovala za kar 133 milijonov evrov. Če bo spoznana za krivo, ji grozi do deset let zapora.

Na tehtnici pa ni samo usoda karizmatične političarke, ki je vse kaj drugega kot brezmadežna, temveč celotne Ukrajine. V pičlih 18 mesecih na oblasti je predsednik Viktor Janukovič dodobra monopoliziral izvršno oblast, medije in sodišča. Dokaz za to je sodna prepoved televizijskih prenosov zaslišanj Timošenkove, ki ji je sledila še sodna prepoved demonstracij v njeno podporo, kar je grobo kršenje osnovnih pravic, zagotovljenih v ukrajinski ustavi. Zdi se, kot da Janukovič dobesedno posnema zglede iz Rusije, kjer je avtoritarni sistem vodenja v zadnjih letih do potankosti izpopolnil nekdanji predsednik in zdajšnji premier Vladimir Putin.

Julija Timošenko je za Ukrajino to, kar je za Rusijo zaprti oligarh Mihail Hodorkovski, Financial Times ugotavlja v komentarju z naslovom Ukrajina je dobila svoj Jukos. Teza je podkrepljena s trditvijo, da v obeh državah obstaja le malo brezmadežnih poslovnežev in politikov, zato gre v obeh primerih za uveljavljanje selektivne pravice in politično motiviran poskus nevtraliziranja nasprotnika.

Janukovič bo svoj obraz pred mednarodno skupnostjo prav lahko poskušal ohraniti tako, da bo za Timošenkovo predlagal pogojno kazen. Izpuščena bo na prostost, toda kot obsojena zločinka ne bo mogla sodelovati na predsedniških in parlamentarnih volitvah. Takšen manever je treba preprečiti, drugače bo Ukrajina postala manj demokratična, če že ne kar avtoritarna država. Največ vzvodov za pritisk ima na voljo Evropska unija, ki se z ukrajinskim vodstvom trenutno pogaja o sporazumu o prosti trgovini. Evropski birokrati teh pogajanj nočejo povezovati z demokratičnim vakuumom Janukovičeve vladavine, saj se bojijo, da se bo Ukrajina v tem primeru spet začela opirati izključno na Rusijo.

Bojazen je neupravičena, saj največja evropska država po oranžni revoluciji ne more biti več zgolj »ruski protektorat«. Predvsem po zaslugi zahodnega dela države, kjer vlada izrazito protirusko razpoloženje. In z aretacijo Timošenkove se je še okrepilo, zato bo njeno priprtje verjetno pripomoglo tudi h konsolidaciji proevropske opozicije. Janukovič je večno politično konkurentko z zadnjim manevrom spremenil v mučenico, s čimer ji je dal podlago za politično kampanjo brez primere. V boksarskem žargonu bi lahko rekli, da je znova dobila priložnost za direktni udarec.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber