Moskva – Andrej Fursov je vodilni ruski zgodovinar, ki na Ruski akademiji znanosti proučuje globalno bitko za vpliv, surovine in informacije. Zaradi krize v Ukrajini ima v zadnjem času zelo veliko dela.
Nekdanjega gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija smo nazadnje opazili septembra lani v New Yorku, kjer se je v športni opravi brezskrbno sprehajal po Brooklynu. Slavni ubežnik, ki ga v domovini iščejo zaradi korupcije in brutalnega obračuna z opozicijskimi protestniki, je zdaj postal guverner Odese, etnično razdeljenega in skorumpiranega ukrajinskega pristaniškega mesta.
Za spoznavanje največje države na svetu verjetno ne bi izbrala pridevnika »sanjsko«, je pa popotovanje po Rusiji brez dvoma svojevrstna avantura. Če se v kratkem odpravljate na »romantični vzhod«, kot ga je poimenoval letalec Janez Lenarčič, ki ga je preletel v svojem ultralahkem letalu, vam svetujem, da za premagovanje velikih razdalj izberete vlake, ki so izjemno dobro opremljeni, predvsem pa točni. V Rusiji še vedno 80 odstotkov potniškega prometa poteka po železni cesti, ki je dolga kar 85.000 kilometrov. Transsibirska železnica? Enkrat zagotovo.
Moskva – Iraški premier Nuri ali Maliki je pred dobrim tednom dni presenetil z izjavo o odpovedi orožarskega posla z Rusijo v skupni vrednosti 4,2 milijarde ameriških dolarjev, za kar naj bi se odločil zaradi suma korupcije, in kar je še bolj presenetljivo – v lastnih vrstah.
Moskva, Ljubljana – V družbi SCT so včeraj povedali, da se z Rusi že od avgusta dogovarjajo o pridobitvi novih poslov v njihovi državi, in potrdili navedbe medijev, da so bili v zadnjih nekaj dneh v Sloveniji ruski predstavniki, s katerimi so se nadaljevala pogajanja o teh poslih. Kot pravijo v SCT, so ti tako veliki, da, če bi jih sklenili, ne bi omogočili le zaposlitev v gradbenih zmogljivostih družbe SCT, marveč tudi druge slovenske gradbene operative. Čeravno SCT v svojem sporočilu poudarja, da informacija, ki so jo objavili nekateri mediji, da gre za olimpijske objekte v Sočiju, ni točna, smo jo preverili tudi pri ruskem viru.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Suhumi – Aleksander Ankvab, premier Abhazije, ki jo kot samostojno državo poleg Rusije priznava le še Nikaragva, za preostali svet pa je še vedno separatistična gruzinska pokrajina, v tuje prestolnice resda potuje nekoliko manj pogosto od svojih kolegov iz drugih držav, zaposlen pa je nemara celo bolj od njih. Spopada se namreč z največjo preizkušnjo, ki lahko doleti državnika – s skromnimi sredstvi mora postaviti na noge povojno gospodarstvo. Ko smo se z njim pogovarjali v njegovi pisarni v središču Suhuma, kakor Suhumi imenujejo v Abhaziji, smo se prepričali, da njegovi telefoni ne zvonijo nič manj obsedeno kakor tisti v pisarnah drugih predsednikov vlad. Zaupal nam je, da ga v zadnjih mesecih pogosto kličejo tudi s tistih koncev sveta, kjer Abhazije ne priznavajo.
