V Olimpstroju, ruski državni korporaciji, ki skrbi za gradnjo objektov in infrastrukture za 22. zimske in paraolimpijske zimske igre v Sočiju leta 2014 ter razvoj Sočija kot visokogorskega letovišča, so za Delo povedali: »Družba SCT z nami ni podpisala ničesar, ne izključujemo pa možnosti, da so pogodbo o gradnji cest v Sočiju podpisali s tamkajšnjo administracijo ali kakšnim podizvajalcem.« Pred tem pa so nam na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi potrdili, da so v Slovenijo pred dvema tednoma na povabilo SCT potovali prav predstavniki Olimpstroja.

In kaj pravijo v SCT? »Trenutno ne moremo dati podrobnejših informacij o poslu, saj dogovori še potekajo in so poslovna skrivnost,« med drugim poudarjajo v sporočilu za javnost. Dodajajo, da SCT v njegovem prizadevanju za pridobitev dela na tujih trgih v interesu slovenskega gospodarstva ustrezno podpira gospodarska diplomacija in tako to gradbeno podjetje v tujini uspešno predstavlja ne le sebe, ampak celotno slovensko gospodarstvo.

SCT na ruskem trgu že od leta 1988

Sicer pa SCT na ruskem trgu deluje že od leta 1988 in njihov prvi projekt je bila prav gradnja letališča v Sočiju, ki mu je v devetdesetih sledila gradnja več objektov v Moskvi in Jakutsku v Sibiriji, kjer so zgradili pediatrično kliniko (65 kvadratnih metrov površine). Kot pravijo v družbi, so na podlagi teh referenc Rusiji prepoznavni kot zanesljiv in kakovosten izvajalec gradbeni del. Zato in ker v Sloveniji niso napovedani novi večji investicijski projekti, SCT že od leta 2000 intenzivno išče in izvaja dela v tujini, tudi v Rusiji, še dodajajo.

Na ruskem trgu pa ima zelo dobre reference tudi Energoplan, ki je zelo veliko gradil za največjo rusko banko – Sberbank, pa tudi za nekatere druge.

Družbi SCT pa v Rusiji ni šlo vselej vse po načrtih. Prvega posla – gradnje letališča v Sočiju – ni končala po pričakovanjih. Do leta 1991 je dokončala 85 odstotkov del, potem pa je projekt zastal, saj ga je rusko ministrstvo za gospodarski razvoj izključilo iz seznama prednostnih objektov. »Dokončati nam ni uspelo 15 odstotkov del. Še zdaj ne vem, kaj se je zgodilo. Moskva iz neznanega razloga noče, da bi zgradbo dokončali,« je takratni komercialni direktor SCT Rajko Popovič komentiral za medijsko korporacijo Maks Media Group iz Sočija.

Ljiljana Đerić

Polona Frelih

Nadaljevanje s 1. strani

Na pogajanjih med slovensko in rusko stranjo se je ta tema spet pojavila leta 2006, ko sta se v Ljubljani v okviru medvladne komisije o trgovinsko-gospodarskem in znanstveno-tehničnem sodelovanju pogovarjala takratni slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter takratni vodja ruske zvezne službe za gradnjo in stanovanja Sergej Kruglik. Vizjak je rusko stran spomnil na dolg do SCT zaradi gradnje letališča v Sočiju, ki je postal del klirinškega dolga, za katerega je Rusija letos poskrbela z vojaško ladjo Triglav in poplačilom v gotovini. Vizjak je SCT že takrat promoviral tudi kot možnega izvajalca pri gradnji dodatne letališke infrastrukture, ki bo potrebna za olimpijske igre. Takrat je bil Soči še olimpijski kandidat, leta 2007 pa je pometel s konkurenco, južnokorejskim Pjongčangom in avstrijskim Salzburgom. Gradnja olimpijskega Sočija je postala državni gradbeni projekt številka ena.

Rusija bo zanj predvidoma namenila več kot deset milijard evrov, kar je več, kot so skupaj porabili v Naganu, Salt Lake Cityju in Torinu. Največji izziv je prav gradnja sodobnega prometnega omrežja, s čimer nekateri mediji povezujejo tudi menda 3,8 milijarde evrov vreden domnevni posel družbe SCT v Rusiji.

O povsem zastareli prometni infrastrukturi na prihodnjem olimpijskem prizorišču smo se prepričali med obiskom Sočija pred dvema letoma, ko smo 60-kilometrsko razdaljo med Sočijem in smučarskim središčem Krasna Poljana premagovali kar dve uri. Za ureditev dvesto kilometrov cest in železnic ter posodobitev pristanišča in dokončanje letališča bo Rusija namenila skoraj dve tretjini olimpijskega proračuna.

Med našim obiskom Sočija so številna gradbišča samevala in slišati je bilo namige, da zaradi finančne krize Rusiji ne bo uspelo uresničiti projekta, a je ta v zadnjem času tudi zaradi podpore domačih oligarhov dobil nov zagon. Ostro so kritizirali tudi prisilne deložacije prebivalcev zaradi gradnje olimpijskih objektov.

Protestirajo pa tudi okoljevarstveniki, in sicer zaradi gradnje v bližini kavkaškega naravnega parka in biološkega rezervata pod zaščito Unesca. »Sam ne verjamem, da bodo v Sočiju res olimpijske igre. Nič še ni zgrajenega. Teren je močvirnat, zato je gradnja zelo zapletena. Velika je tudi možnost plazov. Projekt je povsem nedomišljen. Nekdo v Moskvi je na zemljevidu na hitro označil olimpijske objekte. Na občutljivost zemljišča se sploh ni oziral,« je bil pred dvema letoma kritičen Dmitrij Kapcov iz okoljevarstvene organizacije Kavkaško ekološko gibanje. Še večja je nevarnost terorizma, saj Soči leži le lučaj od nemirne gruzijske separatistične pokrajine Abhazije, ki je vse od vojne pred dvema letoma nekakšen ruski protektorat.

Ljiljana Đerić, Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber