Moskva – V začetku tedna so iz zapora izpustili zadnja dva opozicijska voditelja, ki sta bila zadržana na silvestrskih demonstracijah v podporo 31. členu ruske ustave, po kateri imajo državljani Rusije pravico do svobodnega zbiranja in združevanja. Sopredsednik opozicijskega gibanja Solidarnost Boris Nemcov in predsednik opozicijske stranke Druga Rusija Eduard Limonov, ki sta bila zaradi nespoštovanja policijskih ukazov ter razžalitve policije obsojena na 15-dnevno zaporno kazen, sta napovedala, da se bodo opozicijski protesti kljub represiji nadaljevali tudi v prihodnje.
Moskva – Najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski, proti kateremu na moskovskem sodišču poteka že drugi sodni proces, na katerem ga obtožujejo pranja denarja in kraje 218 milijonov ton nafte, je včeraj še zadnjič nagovoril sodišče, ki ga je dan pred njegovim nastopom ostro kritiziral nemški zunanji minister Guido Westerwelle. »Zelo smo zaskrbljeni nad sodnim procesom in v ruskem interesu je, da naše zadržke vzame resno,« je poudaril na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. »Tožilstvo in obramba sta predstavila svoje argumente in odločilo bo sodišče,« je bil suh ruski gostitelj, ki od tujih politikov le redko sliši tako ostre besede.
Moskva – Drugi sodni proces proti Mihailu Hodorkovskemu, nekdanjemu solastniku propadlega naftnega velikana Jukosa, v katerem ga skupaj s tesnim sodelavcem Platonom Lebedevom obtožujejo pranja denarja in kraje 218 milijonov ton nafte, se bliža koncu. Za dvojico, ki je bila zaradi obtožb o poneverbah in utaji davkov v višini 20 milijard evrov, že leta 2005 obsojena na osemletno zaporno kazen, tožilstvo zahteva še dodatnih 14 let zapora. To pomeni, da utegne edini resni tekmec nekdanjega ruskega predsednika in zdaj premiera Vladimirja Putina za rešetkami ostati kar do leta 2017. Če bo spoznan za krivega, bodo njegovi odvetniki na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložili pritožbo zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja.
Moskva – Najdaljši in najbolj razvpiti sodni proces v ruski zgodovini, ki poteka proti nekdanjemu solastniku propadlega naftnega podjetja Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu tesnemu sodelavcu Platonu Lebedevu, se bliža sklepni fazi. Rusko tožilstvo je namreč zatrdilo, da jim je na drugem sodnem procesu, ki poteka proti njima, že uspelo dokazati, da je kriv. Na njem mu sodijo zaradi prilastitve 6,8 milijarde od skupaj 11,2 milijarde evrov dobička, kolikor ga je podjetje ustvarilo med letoma 1999 in 2003, ter kraje 350 milijonov ton nafte. Hkrati so sporočili, da mu bodo kazen skrajšali v skladu s predsedniškim odlokom o nižjih kaznih za gospodarski kriminal, kar pa za najbolj znanega ruskega zapornika verjetno ni kaj prida tolažba.
Moskva – Rusija načrtuje največjo prodajo državnega premoženja po letu 1990, je za tiskovno agencijo Reuters razkril vir z ruskega finančnega ministrstva. Postregel je tudi z natančnim načrtom in časovnim okvirjem: »Na finančnem ministrstvu smo izdelali načrt morebitne privatizacije, ki jo načrtujemo v letih 2011–2013 in s katero bomo vsako leto zbrali 300 milijard rubljev (7,6 milijarde evrov, op. p.). Prodaja največjih podjetij bo potekala tako, da bo vlada v njih obdržala kontrolne deleže. Premier Vladimir Putin je omenjene načrte že pozdravil.
Moskva – Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor propadlega Jukosa ter nekdaj najbogatejši Rus, je vrgel rokavico ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki ga mnogi sumijo, da je osebno odredil njegovo aretacijo. V pisnem intervjuju za britanski Independent ga je pozval, naj na sodišču pojasni svoja dejanja in izjave, povezane z največjo rusko državno naftno družbo Rosneft, ki si je pridobila ta položaj prav po zaslugi Jukosovega propada. Obramba Hodorkovskega namerava Putina predlagati za pričo v drugem sodnem procesu, ki naj bi se proti Hodorkovskemu nadaljeval konec meseca.
Moskva – Po šestih letih je bilo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu vendarle izvedeno prvo zaslišanje strank v procesu, v katerem 55.000 nekdanjih delničarjev ruske naftne družbe Jukos toži rusko vlado zaradi nezakonite razlastitve. Tožniki, ki jih zastopa skupina odvetnikov pod vodstvom Piersa Gardnerja, od ruske vlade terjajo odškodnino v višini kar 98 milijard dolarjev. Gre za največji znesek, o katerem je strasbourško sodišče odločalo v svoji šestdesetletni zgodovini.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Rusko vrhovno sodišče je tik pred prazniki sprejelo odločitev, ki sta jo nekdanja lastnika propadlega naftnega velikana Jukos, Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev, označila za praznično. Sodniki so odločili, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita. Doslej največji premik v dolgi sodni bitki se je zgodil prav na dan obiska generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, ki se je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal tudi o Evropskem sodišču za človekove pravice. Tam so aretacijo že leta 2007 označili za nezakonito.
Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
