Moskva – Rusko vrhovno sodišče je tik pred prazniki sprejelo odločitev, ki sta jo nekdanja lastnika propadlega naftnega velikana Jukos, Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev, označila za praznično. Sodniki so odločili, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita. Doslej največji premik v dolgi sodni bitki se je zgodil prav na dan obiska generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, ki se je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal tudi o Evropskem sodišču za človekove pravice. Tam so aretacijo že leta 2007 označili za nezakonito.
Od naše dopisnice
Aretacija Platona Lebedeva julija 2003 je bila prva v vrsti podirajočih se Jukosovih domin, zato je odločitev vrhovnega sodišča še toliko bolj pomembna. »Za Platona odločitev sodišča pomeni zmago, čeprav je težko napovedati, kakšen učinek bo dejansko imela,« je izjavil njegov odvetnik Vladimir Krasnov. Za zdaj je znano le to, da Lebedeva ne bodo izpustili iz zapora, prav tako ne bodo spremenili obtožnice o poneverbi in utaji davkov. Za Hodorkovskega je odločitev ne glede na to prelomna: »Sklep sodišča zbuja upanje, da bodo sodniki začeli upoštevati sklepe, ki jih je in jih bo glede Jukosa sprejelo Evropsko sodišče za človekove pravice,« je sporočil po svojem odvetniku Vadimu Kljuvgantu. Podobnega mnenja je tudi Lidija Ševcova iz moskovske ustanove Carnegie: »Na dan je prišla dvojna narava Kremlja. Na eni strani ne more ignorirati Strasbourga, na drugi strani pa odločitev ne pomeni, da bo Lebedev kmalu na prostosti.«
Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2007 sklenilo, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita, zato je Rusiji naložilo denarno odškodnino v znesku 10.000 evrov, ki mu jo bodo zdaj vendarle morali izplačati. Podobno tožbo je na ugledno evropsko sodno instanco vložil tudi Hodorkovski, vendar o njegovem primeru še niso odločali. Že januarja bodo tam začeli obravnavati še 70 milijard evrov vredno tožbo, ki so jo vložili delničarji Jukosa proti ruski vladi.
Nekdaj največje rusko naftno podjetje Jukos je razglasilo bankrot leta 2006, ko je država zamrznila njegova sredstva in ni več moglo odplačevati dolgov. Podjetje so nato razkosali in ga prodali na dražbah, daleč največji delež pa je kupilo danes največje rusko naftno podjetje Rosneft, ki je v večinski državni lasti. Hodorkovski in Lebedev sta bila leta 2005 zaradi poneverbe in utaje davkov v znesku 20 milijard evrov obsojena na osemletno zaporno kazen, februarja letos pa so proti njima vložili še drugo obtožnico. Tožilstvo jima očita še posebno hudo krajo tujega premoženja in izvajanje finančnih transakcij s sredstvi, pridobljenimi na nedovoljen način, zaradi česar jima grozi dodatnih 22 let zapora.
Obtoženca poudarjata, da gre za politično motiviran proces, zato primer Jukos mnogi vidijo kot preizkus pravne države. O primeru so v televizijskem intervjuju ob koncu leta povprašali tudi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Na vprašanje, ali je že slišal za »basmansko pravičnost« – termin je izpeljan iz basmanskega sodišča v Moskvi, kjer sta bila obsojena tako Hodorkovski kot Lebedev –, je dejal: »Nepravične odločitve so zlo. Takšne sodbe bi bilo treba razveljaviti, če pa je do njih prišlo pod vplivom takšnih ali drugačnih okoliščin – denarja, političnih pritiskov ali drugih dejavnikov –, potem morajo odgovarjati tudi tisti, ki so te odločitve sprejeli«. O Hodorkovskem je v svojem zadnjem pogovoru z državljani govoril tudi premier Vladimir Putin. Vidno nejevoljen je dejal, da padli oligarh sodi v zapor, obtožil pa ga je tudi umorov nasprotnikov.