Ko je prvi ruski predsednik Boris Jelcin v prvih urah novega tisočletja odstopil s položaja, za naslednika pa imenoval Vladimirja Putina, se nikomur ni sanjalo, da bo ta komaj rojeni politik zaznamoval prvo desetletje 21. tisočletja. Zdaj se lahko zgodi, da bo njegova tudi druga dekada. Putin, ki že drugič opravlja funkcijo premiera, v zadnjem pogovoru z državljani ni izključil, da se bo na predsedniških volitvah leta 2012 še tretjič potegoval za predsedniški položaj. Lanske ustavne spremembe, s katerimi so predsedniški mandat podaljšali s štirih let na šest, so mu menda pisane na kožo.
Nekdanji uslužbenec sovjetske tajne službe KGB, znan po svoji izjavi enkrat obveščevalec, večno obveščevalec, je že dolgo najvplivnejši in najbolj priljubljeni ruski politik ter tretji najvplivnejši Zemljan, za kar so ga razglasili pri reviji Forbes. Rusijo je popeljal iz kaotičnih 90. let minulega stoletja, vnesel je gospodarsko stabilnost, državi pa je vrnil nacionalni ponos. Kljub gospodarski krizi ostaja na piedestalu.
»Pod Jelcinom je v Rusiji vladal kaos in nestabilnost, česar si nihče ne želi, gospodarski razcvet in relativna stabilnost, ki sta zavladala med Putinovo vladavino, sta za ljudi neprecenljivega pomena,« meni Alison Gil, direktorica ruskega urada Human Rights Watcha. Dodaja, da se le redki vznemirjajo zaradi dejstva, da je hkrati prišlo do krčenja političnih svoboščin in demokracije. »Situacija se je spremenila na slabše. Pred desetimi leti smo imeli demokratične ustanove, ki so bile sicer šibke, nekatere skorumpirane, vendar so obstajale. Pred desetimi leti ni bilo umorov predstavnikov civilne družbe in mediji so bili precej bolj svobodni kot zdaj,« je predstavila še drugo plat medalje.
Reforme so zaznamovale predvsem njegov prvi mandat, med katerim so ključne položaje prevzeli t. i. siloviki, pripadniki nekdanjih represivnih organov in privržencev politike trde roke, odpravil je volitve guvernerjev ruskih regij, peruti pa je pristrigel tudi oligarhom. Denar so lahko obdržali, vendar so se morali zavezati, da se ne bodo vtikali v politiko, kar je drago plačal nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Jukos Mihail Hodorkovski. »Putin pooseblja novo ideologijo, ki je kombinacija pogledov desnice in levice. Je prvi ruski neokonzervativec,« meni Olga Krištanovska z ruskega Inšituta za sociologijo. Prvi mandat je bil poln preizkušenj – vojna v Čečeniji, teroristični napad na moskovsko gledališče Dubrovka, šolo v Beslanu in nesreča jedrske podmornice Kursk – v drugem je predvsem ležal na lovorikah.
Ugled mača
V desetih letih Putinove vladavine je Rusija postala avtoritarna država, Putin pa fenomen, ki so ga poskušali razvozlati številni znanstveniki. Sklenili so, da je njegov uspeh kombinacija ugodnih zgodovinskih okoliščin, intuicije in podobe odločnega človeka, ki ne omahuje. V ta kontekst sodijo posnetki iz Sibiriji, kjer je brez majice lovil ribe, jahal konja in uspaval pobeglega tigra, pa spust na dno Bajkalskega jezera in vožnja z nadzvočnim letalom. »Imidž mača je del skrbno premišljene strategije,« je prepričan neodvisni politični analitik Dmitrij Oreškin.
Podobno možata je njegova retorika, s katero pogostokrat šokira. Denimo, ko je izrazil zavidanje izraelskemu predsedniku Mošu Kacavu zaradi njegovega domnevnega posilstva desetih žensk, pa ko je med danskim predsedovanjem EU francoskemu novinarju na vprašanje o čečenski krizi ponudil, da mu pomaga k preobrazbi v popolnega islamskega ekstremista, rekoč: »Če ste se pripravljeni obrezati, vas povabim v Moskvo. Tu imamo strokovnjake, ki bodo poseg opravili tako temeljito, da ne bo nič več nikoli zraslo iz vas.« Podobno vulgaren je bil tudi glede gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, za katerega je dejal, da bi ga bilo treba obesiti za j…
Po desetih letih na oblasti je Putin postal blagovna znamka, ki pooseblja Rusijo. »Šibke pretepajo,« se je zaobljubil, da Rusija pod njegovim vodstvom nikoli več ne bo šibka država.