Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je že osmič v svoji karieri odgovarjal na vprašanja državljanov. Pogovor, ki ga je prenašala ruska državna televizija Rossija ter radijski postaji Majak in Radio Rossija, je trajal več kot štiri ure, premier pa je v tem času odgovoril na več kot sto vprašanj, ki so bila večinoma dogovorjena vnaprej. Povezana so bila predvsem z gospodarsko krizo, socialnimi in zdravstvenimi temami ter terorizmom.
Od naše dopisnice
Po telefonu, sporočilih SMS ter elektronski pošti je prejel rekordno število vprašanj – skoraj tri milijone. Kaže, da državljane Ruske federacije najbolj skrbijo vprašanja socialne varnosti, stanovanjske politike, plač in pokojnin ter zdravstvene politike. Prvo vprašanje je bilo povezano z nedavnim terorističnim napadom na Nevski Express, v katerem je umrlo 26 ljudi, več kot sto je bilo ranjenih. »Rusija je žrtev terorizma in vedno smo poudarjali, da je ta grožnja še vedno zelo velika. Tako je po vsem svetu.«
Takoj potem se je lotil globalne gospodarske krize in ukrepov, ki jih je v zvezi s tem sprejela ruska vlada. »Lahko rečem, da je vrh krize mimo, turbulenca po vsem svetu in v Rusiji pa se nadaljuje. Potrebovali bomo veliko moči in sredstev, da to krizo preživimo,« je bil bolj realističen kot kadar koli doslej. »Nataliteta se rekordno povečuje, smrtnost pa se zmanjšuje, kar pomeni, da ljudje verjamejo v pozitivni razvoj naše države,« je optimistično končal.
Nezadovoljstvo se čedalje bolj povečuje v tako imenovanih monomestih, kjer je večina prebivalcev zaposlena v industrijski panogi, ki ji trenutno ne kaže najbolje. Tipični primeri so Toljatti, kjer se je avtomobilski velikan Avtovaz znašel tik pred stečajem, Magnitogorsk, kjer je sedež ruske metalurgije ter Pikaljevo, ki je postalo znano, ko je moral aluminijski baron Oleg Deripaska na premierov ukaz znova zagnati tovarno aluminija in obe cementarni.
S temi mesti so vzpostavili neposredno povezavo, iz vprašanj tamkajšnjih prebivalcev pa je vel predvsem strah pred prihodnostjo. »Ustanovili smo posebno delavno skupino, ki se bo ukvarjala z monomesti,« jih je tolažil Putin in dodal, da se bo – če bo treba – še enkrat osebno angažiral.
Združene države Amerike je obtožil, da preprečujejo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, spregovoril pa je tudi o Rusko-beloruski uniji, ki jo povezuje z dodatnimi ugodnostmi za belorusko gospodarsko, ki od Rusije že zdaj prejema plin in kredite po najnižji ceni. Putin je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj nikoli ne odgovori na ostre kritike, ki jih na njegov račun izreka beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. »Mogoče je to ljubezen,« se je pošalil.
Seveda se ni mogel izogniti vprašanju o tandemu z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. »Zelo dobro sodelujeva. Znanca in sodelavca sva že več let. Končala sva isto univerzo in deliva enake principe, kar nama omogoča dobro sodelovanje,« je poudaril nekdanji predsednik, ki včeraj ni izključil možnosti, da se bo na volitvah leta 2012 še enkrat potegoval za ta položaj.
Njegovo predsedovanje je zaznamovala afera v podjetju Jukos, ki je bankrot razglasilo leta 2006, ko je država blokirala njegova sredstva in ni več moglo odplačevati dolgov. Naftno podjetje so nato razbili in ga po delih prodali na dražbah, največji delež pa je kupilo zdaj državno naftno podjetje Rosneft. Nekdanji lastnik Mihail Hodorkovski je končal za zapahi. Kdaj ga bodo izpustili na prostost? »Pravo vprašanje bi bilo, kdaj bo pri nas konec tovrstnega kriminala,« je bil neomajen Putin.