Logo

Sam proti režimu

Moskva – Drugi sodni proces proti Mihailu Hodorkovskemu, nekdanjemu solastniku propadlega naftnega velikana Jukosa, v katerem ga skupaj s tesnim sodelavcem Platonom Lebedevom obtožujejo pranja denarja in kraje 218 milijonov ton nafte, se bliža koncu. Za dvojico, ki je bila zaradi obtožb o poneverbah in utaji davkov v višini 20 milijard evrov, že leta 2005 obsojena na osemletno zaporno kazen, tožilstvo zahteva še dodatnih 14 let zapora. To pomeni, da utegne edini resni tekmec nekdanjega ruskega predsednika in zdaj premiera Vladimirja Putina za rešetkami ostati kar do leta 2017. Če bo spoznan za krivega, bodo njegovi odvetniki na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložili pritožbo zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja.


 

Od naše dopisnice

»Prepričan sem, da vam je jasno, da je vse skupaj popoln absurd,« je Hodorkovski sodnika nagovoril v triurnem zaključnem govoru obrambe. V njem je zatrdil še, da je tožilstvu v leto in pol dolgem sodnem procesu uspelo dokazati le, da je pred aretacijo vodil zdaj propadlo naftno podjetje Jukos, kar pa ni kaznivo dejanje. Njegov nastop, ki ga je večkrat prekinil aplavz njegovih privržencev, je bil poln sarkazma in retoričnih vprašanj, ki jih je namenil prav Putinu.

Ta je tudi osrednja tema intervjuja, ki so ga z najbolj znanim ruskim zapornikom opravili pri neodvisni Novi Gazeti in bo v celoti objavljen 1. novembra, z odlomki pa se je bilo mogoče seznaniti že včeraj: »Vladimir Vladimirovič Putin je bil v času domnevne kraje nafte najprej premier, potem predsednik. Zanima me, kako smo lahko mimo njegovih oči ukradli 20 odstotkov vse nafte, ki jo načrpajo v Rusiji,« je bil kritičen, ker sodišče ni upoštevalo zahteve obrambe, da kot priči v procesu zaslišijo tudi Putina ter Sergeja Bogdančikova, direktorja Rosnefta, ki je v večinski državni lasti in je prevzel večino Jukosa. V podjetju so bankrot razglasili leta 2006, ko je država blokirala njegova sredstva in ni več moglo odplačevati dolgov, nato so ga razbili in ga po delih prodali na dražbah.

Delni lastnik Nove Gazete je zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, ki je v nedavnem intervjuju za BBC ostro kritiziral stanje demokracije v Rusiji. »Rusija je samo na pol poti od totalitarizma do demokracije in svobode. Zelo sem zaskrbljen. Bitka se nadaljuje in veliko ljudi pri nas se še vedno boji demokracije in bi raje živeli v totalitarizmu,« je izrazil prepričanje, da se Rusiji »zaradi spopada, ki že poteka med taborom Putina in Medvedjeva, ne obeta nič dobrega«. Razvoj in demokracijo po njegovem mnenju spodkopava predvsem vladajoča stranka Enotna Rusija, ki jo vodi Putin in jo zanima edino, kako še naprej ostati na oblasti, kot primer tega pa navaja ukinitev volitev za guvernerje ruskih regij in župana ruskega glavnega mesta.

Polona Frelih


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

30/10/2010 clanek-1742991.md

Priporočam

Pravna država na preizkušnji

V Moskvi vendarle tudi svetli trenutki

Putinova môra?

Največja tožba v zgodovini

Vladimir Putin – blagovna znamka