Moskva – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je odložilo razsodbo glede največjega zahtevka v svoji 60-letni zgodovini, v katerem je 55.000 nekdanjih delničarjev nekoč največje ruske naftne družbe Jukos rusko vlado tožilo zaradi nezakonite razlastitve, za kar so zahtevali 98 milijard dolarjev odškodnine. Poleg tega so sodniki zavrnili tudi trditev, da je bil sodni proces proti Jukosu politično motiviran.
Od naše dopisnice
Sodišče v Strasbourgu je razsodilo podobno kot glede tožbe nekdanjega lastnika Jukosa Mihaila Hodorkovskega, ko je sklenilo, da so bile med prvim sodnim procesom proti njemu narejene številne proceduralne napake, hkrati pa je ugotovilo, da nima dovolj dokazov, da je bil proces politično motiviran.
V duhu izreka »volk sit in koza cela« so sodniki tudi tokrat sklenili, da so bili postopki proti Jukosu resda nesorazmerni, vendar pa da oblasti niso presegle svojih pooblastil. Jasno in glasno so poudarili, da 14. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo, ni bil kršen.
»Kdor koli se spozna na zadeve, ve, da je razsodba za Rusko federacijo vse prej kot negativna. Ne dvomim, da so naši nasprotniki pričakovali uničujočo sodbo, ki bi Rusijo razbila na prafaktorje, in sto milijard dolarjev odškodnine. Izšlo se je povsem drugače,« je bil opazno zadovoljen predstavnik ruskega pravosodnega ministrstva Andrej Fjodorov. Odvetnik tožnikov Piers Gardner nasprotno ni mogel skriti razočaranja: »Sodišče je postavilo zelo visok prag za dokazovanje obtožb o politični motiviranosti, ki ga ta primer ni izpolnil. Seveda bi si želeli drugačne odločitve«.
Nad nekoč največje zasebno rusko naftno podjetje Jukos, ki je bilo na trgu vredno kar 40 milijard dolarjev, so se davčne službe prvič spravile leta 2002, ko so vodstvo podjetja obtožile ustanavljanja navideznih družb, s katerimi so utajevali davke. Leta 2006 je podjetje razglasilo bankrot, saj je država zamrznila njegova sredstva in to ni več moglo odplačevati dolgov. Podjetje so razkosali in ga prodali na dražbah, največji delež je kupilo trenutno največje naftno podjetje Rosneft, ki je v večinski državni lasti.
Jukosovi pravni zastopniki vztrajajo, da je šlo za načrtovani napad ruske vlade s ciljem prikrite razlastitve podjetja, kar je Hodorkovski ponovil tudi v komentarju, ki ga je objavil v ponedeljkovi izdaji časopisa Kommersant Vlast: »Tisti, ki so proti meni in mojim kolegom sprožili kazenski pregon, so se hoteli preprosto zastonj dokopati do najbolj dobičkonosnega podjetja v državi.«