Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je na vrhuncu globalne gospodarske krize s 18-odstotnim padcem proizvodnje zabeležila najhujšo recesijo v Evropski uniji, so konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve, do katerih je pripeljala razpustitev parlamenta (saeime), ki ga je nekdanji predsednik Valdis Zalters zahteval zaradi razvpitih korupcijskih afer, državljani pa so to potrdili še na referendumu. Glede na izid volitev lahko sklepamo, da je vladna kriza pripeljala do vrnitve Rusov v velikem slogu. Na volitvah je namreč zmagala stranka ruske manjšine Harmonična sredina (HC), zagovornica interesov v Latviji živečih Rusov, ki sestavljajo dobrih 27 odstotkov prebivalstva.
Od naše dopisnice
V drugouvrščeni Zatlerjevi stranki za reforme (ZRP) in tretjeuvrščenem zavezništvu Enotnost premiera Valdisa Dombrovskisa so že napovedali, da bodo s Harmonično sredino začeli koalicijska pogajanja, kar utegne pripeljati do tega, da bo prvič po osamosvojitvi pred dvajsetimi leti proruska stranka sedela v vladi. Strah pred stranko, ki jo imajo zaradi sodelovanja z vladajočo rusko stranko Enotna Rusija za podaljšano roko Kremlja, je, kakor kaže, manjši od nenaklonjenosti ostrim varčevalnim ukrepom, ki so prizadeli predvsem plače v javnem sektorju in pokojnine.
»Nobenega strahu v stilu ‘Rusi prihajajo’ ne občutim. Moja babica jih ima za okupatorje, saj so jo poslali v Sibiriji. Osebno jih vidim kot ljudi, ki imajo težave zaradi stvari, ki so jih počeli njihovi predniki,« je komentiral 30-letni fotograf Janis Nigels. Enainsedemdesetletni upokojenec Andris Abers pripada starejši generaciji, a zato ni njegovo mnenje nič bolj rusofobno: »Rusov, ki trenutno živijo v Latviji, nimam za okupatorje. Bila je okupacija, vendar okupatorjev zdaj ni več tukaj. Večina se jih je tukaj rodila.« Pri Harmonični sredini bi zgodovinskim nesoglasjem enkrat za vselej naredili konec s posebno vladno deklaracijo, v kateri bi črno na belem zapisali, da je Sovjetska zveza dejansko okupirala baltske države, da pa so se okupatorji že zdavnaj umaknili. Sovjetska okupacija baltskih držav se je začela leta 1940, se po krajši nemški okupaciji med drugo svetovno vojno nadaljevala in končala z razpadom Sovjetske zveze pred 20 leti.
Poleg socialne note je latvijske volivce pri Harmonični sredini pritegnila tudi zadržanost do latvijskega vstopa v območje evra, ki se spopada z veliko krizo zaupanja. »Primerno se mi zdi, da bi se državljani Latvije na referendumu odločili, ali podpirajo uvedbo evra ali ne,« se je zavzel predsednik stranke Nils Ušakovs, ki je že dve leti tudi župan glavnega mesta Rige. Svojo nacionalno valuto lat je Latvija kot del prizadevanj za prevzem evra vezala na skupno evropsko valuto leto dni po vstopu v Evropsko unijo, kamor je bila sprejeta leta 2004. Trenutno upa, da bo maastrichtska merila za vstop v območje evra, med njimi tudi omejitve javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, izpolnila do leta 2013, kar bi ji omogočilo, da bi že naslednje leto plačevala z evrom.
Pri Harmonični sredini se zavzemajo tudi za revizijo pogojev 7,5 milijard evrov vrednega protikriznega posojila, ki sta ga EU in Mednarodni denarni sklad odobrila Latviji decembra 2008 in med drugim vključuje tudi določbe za pospešitev vstopa v območje evra ter predloge za drastično zategovanje proračunskega pasu.
Za omejitev vpliva oligarhov v politiki
Politična kriza v Latviji se je razplamenela, ko so poslanci zavrnili pobudo za odvzem imunitete Ainarsu Šlesersu, voditelju opozicijske desnosredinske Latvijske prve stranke/Latvijska pot (LPP/LC), ki je tudi nekdanji minister za promet in eden izmed najbogatejših ljudi v državi in ga sumijo vpletenosti v korupcijske posle. Pobuda je bila zavrnjena, zato v okviru protikorupcijske preiskave niso mogli preiskati njegovega doma, kar je tako razburilo takratnega predsednika Zatlersa, da je konec maja prvič v zgodovini države posegel po pravici do razpustitve parlamenta. Predsednikovo odločitev so morali državljani v skladu z latvijsko zakonodajo potrditi še na referendumu; za je glasovalo kar 94,3 odstotka volivcev, med katerimi je bil tudi latvijski premier in vodja zavezništva Enotnost Dombrovskis. Svoj referendumski da je utemeljil z besedami, da »je to dobra priložnost, ko lahko preprečimo, da bi stranke, ki zastopajo interese oligarhov ali glasujejo v njihov prid, v naslednjem sklicu parlamenta imele večino«.
Zatlers, ki je že prej večkrat pozval k obračunu z oligarhi v politiki in poslance stočlanskega parlamenta nagovarjal, naj si odločneje prizadevajo za povrnitev davno izgubljenega zaupanja državljanov v zakonodajno institucijo, si je z razpustitvijo parlamenta zapečatil predsedniško kariero. Poslanci, ki v Latviji volijo predsednika namesto volivcev, niso potrdili njegovega drugega zaporednega mandata. Drugo mesto njegove Stranke za reforme na predčasnih volitvah je nedvoumno znamenje, da se vrača v velikem slogu.
Polona Frelih