Moskva – Po padcu islandske in belgijske vlade že pred časom je v petek odstopila še latvijska desnosredinska vlada, ki je tako postala že tretja žrtev gospodarske krize v Evropi. Premier Ivars Godmanis je ponudil odstop, ko sta mu odrekli zaupnico koalicijski partnerici Ljudska stranka ter Zveza zelenih in kmetov. Poleg njiju sta v vladi sodelovali še konservativna Latvijska prva stranka in nacionalistična stranka Za domovino in svobodo. Predsednik Valdis Zatlers že dva dni tuhta, koga bi imenoval za novega premiera, na drugi strani pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev.
Od naše dopisnice
Nekdanja sovjetska republika Latvija z 2,3 milijona prebivalcev je skupaj z baltskima sosedama Litvo in Estonijo stopila v Evropsko unijo leta 2004. Zaradi bliskovite gospodarske rasti so vse tri kmalu postale znane kot baltski tigri, med katerimi je bila najbolj uspešna prav Latvija. Zdaj je prav ta država največja poraženka v Evropski uniji, njen bruto domači proizvod se je namreč januarja na letni ravni zmanjšal za 10,5 odstotka, po napovedih finančnega ministrstva pa naj bi se do konca letošnjega leta obseg latvijskega gospodarstva zmanjšal kar za 12 odstotkov. Peteris Strautins, glavni ekonomist pri Swedbank v Rigi, se boji, da so celo tako katastrofalne napovedi preveč optimistične: »Ne bi bil presenečen, če bi zmanjšanje doseglo kar 15 odstotkov«.
Jeseni je vlada pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in EU najela posojilo, vredno 7,5 milijarde evrov, v zameno pa se je morala zavezati, da bo omejila javno porabo. Zaprtje tako zdaj grozi številnim bolnišnicam in šolam po državi, lokalnim oblastem so za 40 odstotkov zmanjšali proračune, za 25 odstotkov pa so nižje tudi plače državnih uslužbencev. Ne glede na ves trud je bonitetna hiša Fitch včeraj opozorila, da utegne biti črpanje posojila Mednarodnega denarnega sklada ogroženo, saj Latvija ne dosega proračunskih meril te ustanove.
Januarja je gospodarska kriza sprožila najostrejše protivladne demonstracije po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam. Protesti so se sprevrgli v spopad med policijo in skupino mladih izgrednikov, v katerem je bilo ranjenih 40 ljudi. Več kot mesec dni po množičnih demonstracijah je vsaj ena zahteva protestnikov izpolnjena.
V skladu z latvijsko ustavo mora predsednik zdaj imenovati novega premiera, ki bo sestavil vlado, o kateri mora potem glasovati še parlament. Po dvodnevnih posvetovanjih je najverjetnejši kandidat za novega premiera Valdis Domrovskis, poslanec opozicijske Nove dobe. Drugi kandidati so še Janis Urbanovič iz Centra soglasja, ki zastopa interese rusko govoreče manjšine, ter minister za regionalni razvoj Edgars Zalans iz Ljudske stranke, ki ima v sejmu večino.
Ruski mediji so se včeraj na široko razpisali o tem, da naj bi bil za ta položaj zainteresiran tudi ruski oligarh Pjotr Aven, ki vodi rusko Alfa Banko in ima korenine v Latviji. »Aven ima bogate izkušnje, s katerimi bi Latvijo lahko rešil iz recesije,« je za radio Eho Moskvi izjavil njegov osebni svetovalec Aleksander Gafin. Izjava ga je stala delovno mesto. »To je čista neumnost. Nikoli mu nisem naročil, naj v mojem imenu daje takšne izjave,« je Aven zanikal Gafinovo trditev v intervjuju za Gazeto.
Pripravljenost na sodelovanje v novi vladi so že izrazile Ljudska stranka, Zveza zelenih in kmetov in stranki Za domovino in svobodo ter Nova doba, če pa v njej ne bo nacionalistov, se je vladajoči koaliciji pripravljen pridružiti tudi proruski Center soglasja. Čeprav se usklajevanje nadaljuje, predsednik Zatlers ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Nekdanji kirurg, ki je bil na predsedniški položaj izvoljen leta 2007, lahko v skladu z ustavo skliče referendum o razpustitvi parlamenta, kar je sicer precej tvegana poteza, saj bi moral odstopiti, če referendum ne bi uspel. »Ne gre zame, ampak za Latvijo. Morda, bi se državljani bolje počutili, če bi lahko izvolili nove predstavnike. Poleg tega nihče ne ve, kako uspešna bo nova vlada v prihodnjih mesecih,« je poudaril Zatlers.