Vilnius- Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju vendarle prižgali zeleno luč za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, za kar so si prizadevali skoraj dve leti. Najprej je začetek pogajanj zaradi spora z mesom blokirala Poljska, nazadnje pa je z bojkotom grozila še Litva, kar je v Evropski uniji povzročilo razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za bolj odločno evropsko politiko do Rusije.
Od naše dopisnice
V dneh pred ponedeljkovim zasedanjem zunanjim ministrov Evropske unije so na litovskem zunanjem ministrstvu v Vilniusu delali kot obsedeni. Na vse načine so si prizadevali, da bi 27-terica med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji ter posebno izjavo o vlogi Moskve med osamosvajanjem Litve od Sovjetske zveze.
»Odločilen dan je bil, ko smo se v Rigi pogovarjali z nemškim zunanjim ministrom Steinmeierjem. Ta je po dolgih pogajanjih privolil v naše zahteve, zelo pa se je tudi potrudil, da je prepričal še druge članice. Dolge pogovore smo imeli tudi s francoskim zunanjim ministrom Kouchnerjem,« je politični direktor na litovskem zunanjem ministrstvu Žygimantas Pavilionis dal vedeti, katere države so bile najtrši oreh. Poudaril je tudi, da je odločilno vlogo pri doseganju dogovora odigralo prav slovensko predsedstvo. »Litva in Slovenija sta kontaktirali bolj kot ne vse članice EU. Pogajanja z Rusijo se bodo začela 26. junija. Med slovenskim predsedstvom,« je bil ob odpravi zadnje ovire optimističen Pavilionis.
Za konstruktivno vlogo pri dogovarjanju glede podelitve mandata za pogajanja z Rusijo se je slovenskemu predsedstvu in slovenskemu zunanjemu ministru Ruplu osebno javno zahvalil tudi litovski zunanji minister Petras Vaitiekûnas. Ta se je zavzel za čimprejšnjo sklenitev strateškega partnerstva, s katerim se bo Rusija približala Evropski uniji. Ob tem je zanikal, da bi imela Rusija imperialistične tendence do svojega sosedstva.
V Litvi, ki je bila skoraj pol stoletja del Sovjetske zveze, strah pred velikanko na vzhodu še zdaleč ni zamrl. Zelo slikovito se v to prepričamo v pisarni njegovega podrejenega, ki želi ostati neimenovan. Prepričuje nas, da imajo Rusi še vedno ambicije do baltskih držav, to pa dokazuje z ruskim zemljevidom, na katerem so v isti barvi kot Rusija označene tudi baltske države. V opomin ga ima izobešenega na steni pisarne. »Poglejte zemljevid, ki ga je lani izdalo rusko zunanje ministrstvo. Litva, Latvija in Estonija sta na zemljevidu Rusije in sosednjih držav del nečesa rdečega. Celo Mongolija je siva, mi pa smo označeni z rdečo. S tem nas opominjajo na čase okupacije, kar nas dela zelo nervozne. Zato smo tudi bili tako trmasti glede mandata,« razloži brez dlake na jeziku. Ob zemljevidu, ki je za Litovce nadvse sporen, visi karta nekdanjega litovskega imperija, ki se je raztezal od Črnega do Baltskega morja. Visoki predstavnik litovskega zunanjega ministrstva v šali pojasni, da ga je tja postavil zaradi ravnotežja.
Rusija se na litovske zadržke, izražene na pogajanjih glede mandata, ni odzvala, visoki ruski politiki pa so molčali tudi, ko so zunanji ministri v Bruslju mandat vendarle potrdili. »Veseli smo zaradi odločitve EU. Kakor hitro je mogoče smo pripravljeni začeti pogajanja. Upamo, da bo nov sporazum o strateškem partnerstvu in z njim povezana pogajanja postal temelj zbliževanja med EU in Rusijo, ki bo temeljilo na enakopravnosti, spoštovanju obojestranskih interesov in skupnem pristopu pri obravnavanju ključnih varnostnih vprašanj,« se je na novinarsko vprašanje odzval tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko.