Najtrši oreh je tako še vedno določitev mejne črte med Rusijo in Estonijo, o kateri sta sosedi pred dvema letoma že podpisali sporazum, vendar je Moskva pozneje od njega odstopila zaradi poznejše estonske enostranske omembe polstoletne sovjetske okupacije in mirovne pogodbe iz leta 1920, po kateri je Estoniji pripadalo pet odstotkov več ozemlja, kot ga ima zdaj.

S podobnimi stališči kot Estonija se je z Rusko federacijo začela pogajati tudi Latvija, ki je sporazumu o meji iz leta 1997 priložila deklaracijo o sovjetski okupaciji in mirovni pogodbi iz leta 1920, po kateri je bil zdaj ruski Pskov nekoč latvijski Abrene. Na račun gospodarskih interesov, predvsem pa zaradi odvisnosti od ruskih energentov, se je Latvija pozneje odrekla zahtevi po 1294 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju, ki je del nekdanje sovjetske Rusije postalo leta 1944. »Zadnje desetletje je bilo obdobje stagnacije med državama. Pripravljeni smo narediti korak naprej na vseh področjih, ki zadevajo dvostranske odnose,« je med obiskom v Moskvi nove odnose gradil latvijski premier Aigars Kalvitis, prvi premier te baltske države na obisku v Rusiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sogovorniku takrat dal vedeti, da je sporazum za Rusijo sicer pomemben, da pa ne rešuje vseh odprtih vprašanj med državama. Trenja so povezana predvsem z očitki Moskve o diskriminaciji ruske manjšine v Latviji, previsokih tranzitnih pristojbinah in reviziji zgodovine. »V igri je več kot 20 medvladnih sporazumov. Vemo, kako pomembni so za vas energetski dogovori in ruski tranzit čez ozemlje Latvije. Upam, da bodo poslanci v vašem parlamentu sporazum podprli,« je dal ruski predsednik Putin jasno vedeti, kdo je močnejši pogajalec.

Enaindvajset latvijskih parlamentarcev je na ustavno sodišče vložilo tožbo, saj menijo, da sporazum krši ustavo, po kateri morajo vsakršne ozemeljske spremembe potrditi državljani na referendumu. Takšno je tudi stališče zunajparlamentarne stranke latvijskih nacionalistov Vse za Latvijo,ki je »sramotno vdajo« pospremila s svojevrstnim performansom, v katerem so v prostore Ljudske stranke premiera Kalvitisa prinesli varilni aparat. »Človek, ki je tako nespoštljiv do volje volivcev, ne bo dolgo na položaju. Temu velikemu človeku smo varilni aparat prinesli v skrbi za njegovo prihodnost. Kalvitis se bo tako lahko preživljal tudi, ko bo zapustil politično prizorišče,« je namen protestne akcije pojasnil vodja nacionalistov Raivis Dzintars.

Sporazum so pozdravile Evropska unija, zveza Nato in Združene države. »Glede vzhodne meje je za Evropsko unijo izjemno pomembna pravna gotovost, h kateri nedvomno pripomore tudi ta sporazum,« je zbliževanje Latvije in Rusije z odobravanjem pospremil visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. »Rusija in Latvija, ki ju ZDA priznavajo že od leta 1922, sta skupaj začeli graditi konstruktivne regionalne odnose, in to kljub težavni in boleči preteklosti,« je ob podpisu sporazuma sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Do zgodovine so se ZDA opredelile, ko je ameriški predsednik George Bush ob lanskem praznovanju šestdesete obletnice zmage nad fašizmom v Moskvi javno podprl bojkot baltskih držav. Takrat je Bush priključitev Litve, Latvije in Estonije k nekdanji Sovjetski zvezi označil za nezakonito dejanje, v Vilni, Rigi in Tallinnu pa so od Rusije zahtevali opravičilo, ki ga še niso dobili. »Treba je priznati tako zmago nad nacizmom kot okupacijo treh baltskih držav ter počastiti spomin tako na žrtve nacizma kakor tudi na žrtve boljševizma,« je pred lanskim praznovanjem pozval parlament Litve, države, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in od baltske trojke še najbolje sodeluje z Rusijo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber