Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin se je pred kratkim pošalil, da bi si po osmih letih na oblasti rad malo oddahnil, da pa si zaradi vedno novih ponudb za delo tega kratko malo ne more privoščiti. V prednovoletnem Sankt Peterburgu je prejšnji konec tedna vendarle nekoliko zadihal. Zvečer se je z ženo Ljudmilo sprehodil po središču rojstnega kraja, privoščila pa sta si tudi romantično večerjo ob svečah. Kmalu nato je spet zavihal rokave, to pa je ob izteku leta svetoval tudi ruski vladi.
Moskva – Z najverjetnejšim prihodnjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom so se pod žarometi znašli tudi njegovi najbližji, zlasti domnevno prihodnja prva dama Rusije Svetlana Medvedjeva. V nasprotju s predhodnico Ljudmilo Putin, nekdanjo stevardeso, ki je postala širši javnosti znana šele po imenovanju Vladimirja Putina za premiera leta 1999 in je vedno stala bolj v ozadju, je v javnosti že zdaj precej znana. Malo zaradi delovanja v socialnih programih, še bolj pa zaradi dejavnosti v svetu mode. V politiko se ne vmešava, to pa je lastnost, ki jo Rusi pri prvih damah najbolj cenijo.
Moskva – Iranski minister za obrambo Mustafa Mohamed Nadžar je v sredo sporočil, da bo Iran za 800 milijonov dolarjev od Rusije kupil pet sistemov zemlja-zrak S-300PMU-1. Pri največjem ruskem trgovcu z orožjem Rosoboroneksport iranske izjave niso komentirali, demantirali pa je tudi niso. Neimenovani ruski predstavnik je za Kommersant potrdil iransko-ruski dogovor in sporočil, da bodo pogodbo podpisali v kratkem. Prodajo sistemov z dometom 300 kilometrov daleč in 27 kilometrov visoko so v Washingtonu že ostro obsodili.
Moskva – Nosilna raketa proton-M je včeraj z izstrelišča v kazahstanskem Bajkonurju uspešno ponesla v orbito tri nove satelite za ruski sistem satelitske navigacije GLONASS. Sistem, ki so ga za potrebe nekdanje Rdeče armade začeli razvijati leta 1976, naj bi po prvotnih načrtih začel delovati že leta 1991, vendar ga je razpad Sovjetske zveze potisnil v začasno pozabo. Načrte so znova obudili leta 2001, ko je k projektu kot partnerica pristopila Indija. Navigacijo naj bi po novem poleg vojske uporabljali tudi v civilne in komercialne namene.
General JLA Vekoslav Kadijević, ki je bil med letoma 1988–1992 obrambni minister, kar dejansko pomeni, da je v času začetka balkanskih vojn poveljeval oboroženim silam SFRJ, se je v javnosti kot strela z jasnega pojavil v začetku oktobra. Takrat je v Moskvi v generalski uniformi sklical tiskovno konferenco ob izidu svoje knjige Protiudarec, moj pogled na razpad Jugoslavije. Le nekaj dni pozneje sem se z njim srečala na pogovoru o morebitnem intervjuju, a je padel v vodo, saj je zanj zahteval pet tisoč evrov!
Moskva – Ruski poslovni dnevnik Vedomosti je v petek objavil zanimivo novico, po kateri bo položaj predsednika uprave ruskega plinskega monopolista Gazprom kmalu po izteku mandata prevzel dosedanji ruski predsednik Vladimir Putin. Časnik, ki se sklicuje na vire blizu Gazproma in na izjave tesnega sodelavca zdajšnjega predsednika uprave in kandidata za predsednika Dmitrija Medvedjeva, piše, da bo vodstvo plinskega velikana za krajši čas prevzel za zdaj še neznani tehnokrat, a bo položaj nato prepustil Putinu.
Nad reko Gizeldon v dolini Dargavs, ki leži v ruski republiki Severni Osetiji, se dviga meglica. Že sicer skrivnostno Mrtvo mesto, največja nekropola na Kavkazu, je zaradi tega videti še bolj zlovešče. Sveto mesto iz 17. stoletja obdaja s snegom pobeljeno gorovje, v njem pa je zbran velik del zgodovine starodavnega kavkaškega ljudstva. »Osetinci smo veliko pobrali od skitov. Ti so umrle pokopavali skupaj z njihovimi konji in tudi mi smo naše umrle moške pokopavali tako, da smo k njim pripeljali njihove konje. Ti so umrle potem ponesli v posmrtno življenje,« glede prastare osetinske tradicije pove svetlolasa vodička Katja.
Moskva – Vse od časov Petra Velikega so ruski vojaki nosili portjanke – kos volnenega blaga, ki se ovije okoli stopala in nadomešča nogavice. Zdaj ta »simbol« ruskega vojaka dokončno odhaja v ropotarnico zgodovine. V obujkih, kakor po slovensko rečemo ruski verziji nogavic, so ruski vojaki v času napoleonskih vojn jurišali na Pariz, leta 1945 na Berlin, še nedavno pa so ohranjale suhe noge nabornikov v čečenskem mestu Grozni.
Moskva – Oleg Švarcman, 35-letni ruski podjetnik in direktor državnega fonda Finansgrupp, v Rusiji še naprej dviga prah. Vse se je začelo, ko je pred dnevi v intervjuju za Kommersant razkril, da je sklad, ki upravlja z 2,2 milijard evrov, izvajal prisilno privatizacijo ruskih zasebnih podjetij in da nad njim bdijo nekateri najbolj konservativni člani kremeljskega kroga, takoimenovani siloviki. V intervjuju za Financial Times je razvpiti poslovnež svoje navedbe o vlogi silovikov zanikal, še naprej pa zagovarja potrebo po državni reviziji post-sovjetske privatizacije.
