Moskva – Oleg Švarcman, 35-letni ruski podjetnik in direktor državnega fonda Finansgrupp, v Rusiji še naprej dviga prah. Vse se je začelo, ko je pred dnevi v intervjuju za Kommersant razkril, da je sklad, ki upravlja z 2,2 milijard evrov, izvajal prisilno privatizacijo ruskih zasebnih podjetij in da nad njim bdijo nekateri najbolj konservativni člani kremeljskega kroga, takoimenovani siloviki. V intervjuju za Financial Times je razvpiti poslovnež svoje navedbe o vlogi silovikov zanikal, še naprej pa zagovarja potrebo po državni reviziji post-sovjetske privatizacije.
Od naše dopisnice
Samooklicani novi ruski junak je napovedal ustanovitev gibanja za Transaparentno Rusijo, s pomočjo katerega bo nadaljeval »žametno reprivatizacijo« ne samo v strateških panogah, ki so tako ali tako že v državnih rokah, ampak tudi v majhnih in srednjih podjetjih v ruskih regijah. S to razliko, da bi tokrat deleže od zasebnikov odkupoval. »Ta podjetja so bila zgrajena z rokami naših očetov in starih očetov in so nenadoma prišla v last posameznikov, z odločitvijo enega samega človeka, ki je bil zato plačan v gotovini. To ni pravično in tega rusko ljudstvo ne more podpreti,« je izjavil Švarcman. V anketi, ki jo je objavilo Združenje industrialcev in podjetnikov, je revizijo privatizacije podprlo kar 58 % ruskih poslovnežev, za ponovno razdelitev nekdaj skupnega premoženja se je minuli teden zavzela tudi Komunistična partija.
V intervjuju za Financial Times je Švarcman zanikal vlogo silovikov pri dosedanji reprivatizaciji, Kommersant pa obtožil, da je njegove izjave vzel iz konteksta. »Gre za rezultat notranjih bitk. Postal sem žrtveno jagnje za diskreditacijo silovikov,« je povedal Švarcman in se zato označil za Jezusa Kristusa. »Človek, ki želi nazaj kupiti Rusijo,« kot so ga opisali pri Financial Timesu, je pripadnik srednjega managementa s tesnimi povezavami s siloviki, ki jih neformalno vodi Igor Sečin, pomočnik šefa Putinovega kabineta.
Kommersant je udaril nazaj. Javnosti je pokazal izpis intervjuja, katerega sleherno stran je Švarcman pred objavo parafiral s svojim podpisom. Da bi zaščitili svoje ime, so zoper podjetnika vložili tudi tožbo. Izjave Švarcmana so vsaj delno potrdila tudi nekatera ugledna imena, ki jih je v intervjuju izrecno omenil. Med njimi Anatolij Čubajs, predsednik državnega elektro monopolista Združeni energetski sistemi, senator Farkad Ahmedov ter podpredsednik Alfa Banke Oleg Sjusjev. Ta se je odzval z besedami: »Resnično, resno in strašljivo«.
Siloviki naj bi med drugim stali tudi v ozadju napada na propadlega ruskega naftnega velikana Jukos, pod vodstvom Mihaila Hodorkovskega, ter na druga strateška podjetja, kjer so s pomočjo obtožb o davčnih utajah začeli prevzemati premoženje nazaj v državne roke. Novo nastale družbe zdaj pretežno vodijo posamezniki iz prav te elite. Igor Sečin denimo vodi Rosneft, ki je prevzel večino Jukosovega premoženja.
Siloviki so sicer dokončen udarec doživeli, ko je Putin za svojega naslednika imenoval Dmitrija Medvedjeva iz kroga sanktpeterburških liberalcev. Pred tem je bil z namenom, da bi se znebili nekaterih liberalnih rivalov, aretiran vodja zveznega urada za boj proti drogam Aleksander Bulbov, ki je pred tem preiskoval vpletenost posameznikov iz zvezne varnostne službe v korupcijo, le dober mesec zatem pa je sledila aretacija Sergeja Storčaka, pomočnika liberalnega finančnega ministra Alekseja Kudrina.
Intervju za Švarcmana ni ostal brez posledic. Načrte za nadaljnje sodelovanje so namreč z njim prekinili Evropska banka za obnovo in razvoj, državni ruski sklad ter izraelska finančna skupina, po objavi intervjuja pa je policija preiskala tudi Švarcmanov apartma, v katerem naj bi našli milijon dolarjev v gotovini.