Poglejte zemljevid, ki ga je lani izdalo rusko zunanje ministrstvo. Litva, Latvija in Estonija sta na zemljevidu Rusije in sosednjih držav del nečesa rdečega. Celo Mongolija je siva, mi pa smo označeni rdeče. S tem nas opominjajo na čase okupacije, in to nas dela živčne, « mi je nedavno v Vilniusu resno govoril visoki uslužbenec litovskega zunanjega ministrstva. Iz njegovih besed je vel en sam strah pred velikanko na vzhodu. Po napovedi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da bodo v odgovor na ameriške načrte o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi namestili raketne sisteme Iskander v ruski eksklavi Kaliningrad, verjetno ne trepetajo le v baltskih državah, ampak tudi na Češkem in Poljskem, kjer naj bi stali deli jedrskega dežnika....
Poglejte zemljevid, ki ga je lani izdalo rusko zunanje ministrstvo. Litva, Latvija in Estonija sta na zemljevidu Rusije in sosednjih držav del nečesa rdečega. Celo Mongolija je siva, mi pa smo označeni rdeče. S tem nas opominjajo na čase okupacije, in to nas dela živčne, « mi je nedavno v Vilniusu resno govoril visoki uslužbenec litovskega zunanjega ministrstva. Iz njegovih besed je vel en sam strah pred velikanko na vzhodu. Po napovedi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da bodo v odgovor na ameriške načrte o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi namestili raketne sisteme Iskander v ruski eksklavi Kaliningrad, verjetno ne trepetajo le v baltskih državah, ampak tudi na Češkem in Poljskem, kjer naj bi stali deli jedrskega dežnika.
Strah je delno upravičen. Doseg Iskanderja je namreč tudi do 400 kilometrov, to pa pomeni, da za ZDA ni neposredna grožnja, bi pa Rusiji omogočil učinkovit napad na nove članice Evropske unije in Nata. Po drugi strani pa je paranoja pretirana. Poljski premier Donald Tusk je verjetno pravilno presodil, da je ruska napoved za zdaj predvsem politične in ne vojaške narave.
Že pred tem sta predsednika Poljske Lech Kaczynski in Litve Valdas Adamkus pozvala Bruselj, naj odloži začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, ker se ruska vojska še vedno ni umaknila z ozemlja Gruzije. Njun poziv je naletel na gluha ušesa in evropska komisarka Benita Ferrero-Waldner se je za začetek pogajanj zavzela kljub ruski »raketni napovedi«. V tem kontekstu zgubijo precej teže tudi njene kritike Rusije: »Ruska napoved je slab signal o nepravem času in je nekonsistentna s predlogom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva o novem sistemu globalne varnosti.«
Evropska politika je nemara celo bolj nekonsistentna od ruske. Po eni strani namreč Rusijo kritizira, po drugi pa se ji na vse pretege dobrika. Vzrok je njena odvisnost od ruske energije, kar navsezadnje dokazuje tudi včerajšnji obisk italijanskega premiera Silvia Berlusconija v Moskvi, kjer je podpisal številne sporazume o sodelovanju na energetskem področju.
Nova Evropa ne dvomi, da bodo imeli za njene bojazni tudi v prihodnje več posluha v ZDA, in to kljub spremembi oblasti. Na Poljskem in Češkem so tako prepričani, da novi ameriški predsednik Barack Obama od jedrskega dežnika ne bo odstopil. Takšno je bilo namreč doslej njegovo načelno stališče, če se bo pokazalo, da dežnik ni naperjen proti Rusiji. Če ne drugače, ga bodo o tem brez težav prepričali njegovi sodelavci, med katerimi so tudi številni pripadniki »vzhodnoevropskega lobija«, kakor so Zbigniewa Brzezinskega in Madelaine Albright poimenovali v Rusiji. Poleg tega je bil med predvolilno kampanjo do Rusije precej oster tudi Obamov izbranec za podpredsednika Joseph Biden, ki je dosedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha celo obtožil, da je pokleknil pred njo.
Baracka Obame verjetno ne bo treba kaj prida prepričevati. Rusija mu je namreč s napovedjo o namestitvi raket že nekaj ur po izvolitvi vrgla rokavico, zato se ji skoraj zagotovo ne bo uklonil. V začetku mandata mora predvsem dokazati, da ga ni lahko spraviti v kot, kar so mu zaradi pomanjkanja mednarodnih izkušenj očitali v predvolilni kampanji.
V odnosih med ZDA in Rusijo ni pričakovati posebnih premikov. V odnosih med Evropsko unijo in Rusijo pa si vsaj nekdanje članice Varšavskega pakta želijo za kanec več konsistentnosti, če že ne ostrine.