Moskva – Gruzija in Rusija sta včeraj zarana izmenjali vojne ujetnike, ob 14. uri po srednjeevropskem času pa je iz Gruzije prišla še ena spodbudna novica. Ruske enote so se vendarle začele umikati iz Gorija, kar so potrdili tudi številni novinarji, ki jih je rusko zunanje ministrstvo pripeljalo v mesto posebej za to priložnost. »Gre za eno od prvih enot, ki se umika,« so sporočili iz zunanjega ministrstva v Moskvi. Za ta korak so se odločili po odločnem pozivu k umiku, ki so ga na Rusijo naslovili na zasedanju zunanjih ministrov Nata.
Od naše dopisnice
Še včeraj dopoldne se je Rusija z Gruzijo igrala kakor mačka z mišjo. Namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin je zatrjeval, da ruska vojska še naprej odhaja in da premirje krši gruzinska stran, na ruskem obrambnem ministrstvu pa so kratko malo dali vedeti, da hitrega umika ne kaže pričakovati. Nogovicin je poleg tega sporočil, da je ruska vojska prestregla informacije o tem, da naj bi konec avgusta v Črno morje priplule ameriške, poljske in kanadske ladje. Svoje je pristavil še Aleksander Bortnikov, vodja ruske obveščevalne službe FSB, ki je Gruzijo obtožil, da pripravlja teroristične napade v Rusiji. »Prestregli smo informacije, da gruzinske varnostnoobveščevalne službe pripravljajo vrsto terorističnih napadov na naše strateške cilje. Glavne infrastrukturne objekte bomo zato zavarovali,« je opozoril Bartnikov.
Gruzija je obtožbe zanikala in obtožila Rusijo, da svojih enot ne umika, ampak te celo vse globlje prodirajo na gruzinsko ozemlje. Novinarji na terenu so potem potrdili, da resnico v tem primeru govori Gruzija in ne Rusija. Tbilisi je ruske enote poleg tega obtožil, da so v črnomorskem pristanišču Poti aretirale 20 gruzinskih policistov. Da je bilo iz Potija v ruskih oklepnikih res odpeljanih več moških z zavezanimi očmi, je sporočil tudi snemalec Reutersa. Ali je šlo dejansko za gruzinske policiste, ni mogel potrditi.
»Popoln ruski umik je odvisen od politike Saakašvilija in dejanj gruzinske vojske. Kako lahko po pokolu, ki ga je zakrivil Saakašvili, kdo sploh še razpravlja o vstopu Gruzije v Nato? To je tako, kakor da bi govorili o vstopu Sadama Huseina ali Adolfa Hitlerja,« je izjavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin. Ostro je napadel tudi ZDA. »Washington je želel imeti na Kavkazu svojo lutko. Zdaj je ta lutka uničena. Med gruzinskimi vojaki, ki so napadli Chinvali, je bilo veliko ameriških inštruktorjev. Vem, da je bilo tudi med tistimi, ki so zmanipulirali Saakašvilija, veliko Američanov,« je ZDA obtožil vpletenosti v vojno.
Prvič v času krize se je oglasil tudi nekdanji gruzinski predsednik Eduard Ševardnadze; EU in ZDA je pozval k finančni in humanitarni pomoči. »In, navsezadnje, zakaj ne tudi k vojaški?« je nadaljeval. Gruzinski konflikt je označil za preizkus. Če bo EU tokrat Rusiji pogledala skozi prste, Poljska in baltske države po njegovem mnenju nimajo nobenega zagotovila, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi njim. »Rusija vstopa Gruzije v Nato ne bi smela obravnavati kot izzivanje, saj ne gre za napadalno organizacijo,« je poudaril Ševardnadze.
V Gruzijo še naprej prihaja humanitarna pomoč z vsega sveta. V Tbilisiju je v ponedeljek pristalo pet ameriških letal z živežem, zdravili in najnujnejšimi potrebščinami, v Washingtonu pa že razmišljajo tudi o pomorski dostavi pomoči. Ameriški senator Joseph Biden je med nedavnim obiskom Gruziji obljubil pomoč v znesku 670 milijonov evrov. Za pomoč v skupni vrednosti 40 milijonov evrov prosijo tudi agencije Združenih narodov in nevladne organizacije. V Gruzijo je včeraj že pripotoval Antonio Guterres, visoki komisar OZN za begunce. Po ugotovitvah komisariata je bilo med desetdnevno vojno pregnanih z domov 158.000 ljudi.