Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
Od naše dopisnice
Moskva se je že ostro odzvala na izjave generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoopa Schefferja, ki je ruski poseg v Gruziji označil za pretiran in nesorazmeren. Ruski odposlanec pri Natu Dmitrij Rogozin je s tem v zvezi za časnik Rosijskaja Gazeta izjavil: »To niso verodostojne obtožbe, zlasti ne z vrha organizacije, ki ni samo že uporabila pretirano silo, ampak je tudi napadla civilne objekte in civiliste, zlasti pri napadu na ZR Jugoslavijo leta 1999.«
Zavezništvo je Rusijo sicer že izključilo iz sodelovanja pri protiteroristični vojaški vaji v Sredozemlju, Rusija pa še vedno čaka na odgovor Nata v zvezi z njeno pobudi o srečanju z veleposlaniki držav članic zaradi krize na Kavkazu. Prav tako so ZDA Rusijo že izključile iz posvetovanj o Gruziji med članicami skupine gospodarsko najbolj razvitih držav G8. Tako predsednik George Bush kot državna sekretarka Condoleezza Rice sta opozorila, da je ogroženo tudi članstvo Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Frederic Desagneaux je včeraj sporočil, da Francija budno spremlja umik ruskih enot. Predsednik Nicolas Sarkozy, ki je posredoval med Moskvo in Tbilisijem pri sklenitvi mirovnega sporazuma, je namreč Rusijo posvaril, da bi nespoštovanje njegovih določb lahko močno poslabšalo odnose med EU in Rusijo. Oster je bil tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier; med včerajšnjim obiskom na Švedskem je dejal, da je Rusija tokrat jasno prestopila mejo. Dodal je, da bo rešitev kljub temu treba iskati v pogajanjih.
Odnose med Zahodom in Rusijo je še dodatno skalila sklenitev drugega sporazuma o postavitvi ameriškega protiraketnega ščita, ki naj bi ga jutri v Varšavi podpisala ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v petek tako znova opozoril, da ni nobenega dvoma o tem, da je ščit usmerjen proti Rusiji. Poleg tega je namestnik poveljnika ruskega generalštaba Anatolij Nogovicin nemudoma posvaril Poljsko, da bo z namestitvijo raketnih izstrelišč tudi sama postala tarča.
Časnik New York Times je včeraj povzel neimenovan vir v ameriški administraciji, ki trdi, da so Rusi v Južni Osetiji že postavili izstrelišča za taktične rakete SS-21. Z njimi bi Rusija teroretično lahko dosegla celotno ozemlje Gruzije, tudi prestolnico Tbilisi. General Nogovicin je trditve že zanikal z besedami, da za namestitev takih raket ni nobene potrebe.
Sicer pa je predsednik Južne Osetije Eduard Kokoiti v nedeljo razpustil vlado, ker da je prepočasi razdeljevala humanitarno pomoč. Kokoiti je še povedal, da je Rusijo formalno že zaprosil, naj v Južni Osetiji postavi vojaško bazo in tako zagotovi dodatno zaščito tam živečim ruskim državljanom. Dejal je še, da Južna Osetija mednarodnim opazovalcem, ki so doslej nadzirali sprti strani, ne bo več dovolila na svoje ozemlje. Hkrati je napovedal, da njegova vlada gruzinskim beguncem, ki so zaradi spopadov zbežali, ne bo več dovolila vrnitve na domove.