Moskva – »Kako delujemo?« je ruski predsednik Vladimir Putin v republiki Kalmikiji z retoričnim vprašanjem odprl srečanje z visokimi vladnimi uradniki. »Kvaliteta dela je močno padla. Bodisi jaz bodisi vi niste kos obveznostim. Nagibam se k drugi možnosti,« je dejal, da bo nekdo pač moral odstopiti.
Moskva – Skorajda ne mine dan, da iz ene od pretežno muslimanskih republik na Severnem Kavkazu ne bi poročali o novih terorističnih napadih, ki naraščajo premosorazmerno s številom protiterorističnih operacij ruskih varnostnih sil ter lokalne prokremeljske vojske in policije. Da med obema procesoma obstaja povezava je dokazal sobotni samomorilski napad v Dagestanu, v katerem je bilo ranjenih 13 policistov in prav toliko civilistov. Eksplozija je odjeknila, ko se je samomorilski napadalec v glavnem mestu Mahačkali poskušal prebiti na območje, kjer je potekala protiteroristična operacija, a so mu varnostne službe prekrižale načrte. V zadnji protiteroristični akciji v Dagestanu so bili ubiti štirje domnevni islamski skrajneži, o žrtvah medsebojnih obračunov pa poročajo tudi iz Čečenije in Ingušetije.
Moskva – Po padcu islandske in belgijske vlade že pred časom je v petek odstopila še latvijska desnosredinska vlada, ki je tako postala že tretja žrtev gospodarske krize v Evropi. Premier Ivars Godmanis je ponudil odstop, ko sta mu odrekli zaupnico koalicijski partnerici Ljudska stranka ter Zveza zelenih in kmetov. Poleg njiju sta v vladi sodelovali še konservativna Latvijska prva stranka in nacionalistična stranka Za domovino in svobodo. Predsednik Valdis Zatlers že dva dni tuhta, koga bi imenoval za novega premiera, na drugi strani pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev.
Moskva – Novi ruski premier Viktor Zubkov je predsedniku Vladimirju Putinu prejšnji teden kar dvakrat predstavil predlog o sestavi vlade, a je morala radovedna javnost počakati do ponedeljka pozno zvečer. Šele takrat je namreč Putin na srečanju vlade v Beli hiši razkril imena. Tudi tam ni šlo brez stopnjevanja napetosti, saj je prej na dolgo in široko opisal novi zakon o pokojninah.
Kdo bo novi ruski predsednik, je vprašanje, ki si ga ne le v Rusiji, ampak po vsem svetu, že nekaj časa zastavljajo mnogi. Še bolj »vroče« je to vprašanje postalo po nedavni odstavitvi dolgoletnega obrambnega ministra Sergeja Ivanova in njegovem imenovanju na položaj prvega podpredsednika vlade. Takšno kadrovanje je rusko intelektualno elito razdelilo na dva tabora. V prvem, številčnejšem taboru so tisti, ki zagovarjajo stališče, da je Putin, ko je Sergeja Ivanova po funkciji izenačil z Dmitrijem Medvedjevim, drugim resnim kandidatom za predsedniški položaj, jasno pokazal, da je prav Ivanov njegov favorit. Drugi tabor zastopa diametralno nasprotno stališče in vztraja, da je Putin Ivanova z odvzemom funkcije obrambnega ministra nedvomno potisnil na stranski tir.
