Od našega sodelavca

Zaradi zapletenosti problemov med Rusijo in Natom velja srečanje za zelo pomembno. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je izjavil, da na odnose med Rusijo in Natom vplivajo pragmatični interesi in različna stališča. Prizadeval si bo za rešitev problemov, o katerih nasprotni strani ne soglašata. Po koncu sestanka je izjavil, da je 90-minutni pogovor s Putinom minil v odprtem in konstruktivnem razpoloženju, a uspeha ni prinesel.

Putin je med pojasnjevanjem svojega videnja nadaljnjega razvoja sodelovanja med Rusijo in Natom v petek znova zagovarjal nujnost obstoja multipolarnega sveta. V Moskvi nikakor niso veseli, da se ruskim mejam bliža »močan vojaški blok«. Ne razumejo, proti komu je pravzaprav uperjen Nato. Rusija bo približevanje vojaškega bloka svojim mejam razumela kot neposredno grožnjo svoji varnosti, je poudaril Putin. Ameriški predsednik Bush, njegov najpomembnejši sogovornik v svetu Rusije in Nata, je ponovil, kar je povedal že v sredo na začetku vrhunskega srečanja – da je »hladna vojna že končana«. Z drugimi besedami, ZDA in Nato Rusije nimajo več za sovražnico.

Nadaljevanje na 8. strani.

Joszef Szabo

Janša: Putin ni uporabljal hladnovojne retorike

Slovenski premier Janez Janša je po koncu zasedanja Sveta Nato-Rusija v Bukarešti izjavil, da ruski predsednik kljub morda drugačnim napovedim ni uporabljal hladnovojne retorike. Po njegovih besedah so za Putina in Rusijo sprejemljivi tudi četrtkovi sklepi voditeljev Nata, ki obljubljajo članstvo Gruziji in Ukrajini.

Glede sklepov četrtkovega formalnega zasedanja severnoatlantskega sveta in obljub prihodnjega članstva Ukrajine in Gruzije je bila po Janševem mnenju Putinova reakcija zelo odprta, uporabljene so bile besede, po katerih je mogoče sklepati, da so sklepi večinoma sprejemljivi tudi za Rusijo. Glede Gruzije in Ukrajine »bi bistveno raje videl, da bi bili zaključki bolj jasni, bolj enostransko razumljivi, da ne bi bilo različnih tolmačenj,« je dejal Janša.

Janša je izjavil, da je Nato po vrhu v Bukarešti močnejše zavezništvo. Sprejete so bile pomembne odločitve o širitvi – »ne sicer tako obsežne, kakor smo pričakovali in za kar smo se tudi zavzemali, kljub temu je Nato po tem vrhu močnejše zavezništvo«, je poudaril slovenski premier.

»Tudi na pravkar končanem vrhu Sveta Nato-Rusija je bila skupna ugotovitev, da se je prostor varnosti razširil tudi bistveno prek [meja] zavezništva,« je dodal Janša.

Nadaljevanje s 1. strani

Številni politični analitiki v Romuniji so prepričani, da Putin ne bi prišel v Bukarešto, če bi bi se udeleženci srečanja na vrhu odločili, da Gruziji in Ukrajini predlagajo pridružitev k Akcijskemu načrtu za članstvo (MAP). Temu namreč Rusija kategorično nasprotuje. Prevladuje prepričanje, da je poglabljanje sodelovanja med Natom ter Gruzijo in Ukrajino odloženo ne samo zaradi tega, ker se z njim nista strinjali Francija in Nemčija, temveč predvsem zaradi tega, ker je temu tako zelo nasprotoval Putin. Čeprav je bilo na srečanju na vrhu Ukrajini in Gruziji obljubljena morebitna poznejša pridružitev Natu, pa si mnogi včerajšnjo odločitev glede obeh nekdanjih sovjetskih republik razlagajo kot Putinovo zmagoslavje.

Udeleženci zasedanja sveta Rusije in Nata, predvsem Bush in Putin, so si prizadevali zmanjšati napetost med obema stranema. Nato in Rusija se ne strinjata glede načrtovane širitve zavezništva na vzhod (oziroma približevanja vojaške infrastrukture Nata ruskim mejam), neodvisnosti in statusa Kosova in ameriškega protiraketnega ščita.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer sta v navzočnosti predsednika Putina podpisala sporazum o prevozu nevojaške opreme, predvsem humanitarne pomoči, preko ruskega ozemlja v Afganistan za potrebe Isafa. Včeraj je bil tudi sestanek sveta Ukrajine in Nata. Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je izjavil, da njegova država upa, da bo povabljena v Akcijski načrt za članstvo. Tega vabila Ukrajina v Bukarešti ni dobila, saj je bilo preloženo na pozneje.

Jozsef Szabo

Rusija z dosežki zadovoljna, a ostaja oprezna

Moskva - »Dosežke zasedanja ocenjujemo pozitivno, je po zasedanju sveta Nato-Rusija v Bukarešti komentiral ruski predsednik Vladimir Putin. Ta je bil v svojem nastopu konstruktiven, pa vendar odločen, je zaupal neimenovani predstavnik, ki je sodeloval na zasedanju za zaprtimi vrati. »Vsi so bili zelo srečni, da je bil Putin tukaj. Dejali so, da bi ga morali povabiti večkrat. Na koncu se je za šestletno sodelovanje zahvalil partnerjem v zvezi Nato.« Odhajajoči ruski predsednik je za Natovim omizjem sodeloval šele drugič. Prvič se je zasedanja udeležil ob ustanovitvi sveta Nato-Rusija leta 2002.

Kmalu zatem, ko je Nato začasno zaprl vrata za članstvo Ukrajine in Gruzije, so svet obšle fotografije nasmejanega ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je skupaj s prav tako nasmejanim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Bukarešti užival v intimni večerji ob svečah. Zmaga ga ni opijanila. V svojem nastopu na zasedanju sveta Nato-Rusija je resda izrazil pripravljenost na sodelovanje in omenil celo možnost ruske vrnitve k sporazumu o konvencionalnem orožju v Evropi, hkrati pa je opozoril, da Rusija ne bo križem rok spremljala krepitve varnosti severnoatlantskega zavezništva na ruski račun. Da je na področjih, kjer gre za skupne interese, Moskva pripravljena sodelovati z Natom, je izjavil tudi Sergej Rjabkov, vodja službe za evropske zadeve pri ruskem zunanjem ministrstvu. Omenil je Afganistan, glede katerega sta Rusija in zveza Nato dosegla sporazum o uporabi ruskega zračnega prostora za prevoz nevojaškega tovora Natovim silam, ki se tam borijo proti talibom.

Podobno zadovoljno, pa vendar oprezno, so se na dosežke 20. vrhunskega zasedanja zveze Nato, odzvali ruski mediji. Pozdravili so dejstvo, da sta Ukrajina in Gruzija ostali z dolgimi nosovi, a hkrati opozorili, da gre za začasen odlog. »Ne eni strani je Rusija dobila dokaz, da jo poslušajo, kar lahko štejemo za resen dosežek. Vendar se ne smemo slepiti: dogodki v Bukarešti ne pomenijo, da je prizadevanj Kijeva in Tbilisija za članstvo v Natu konec,« je v Kommersantu razmišljal nekdanji premier Jevgenij Primakov. V članku z naslovom Dobra in slaba novica za Putina so še zapisali, da je dobra novica zaustavitev širitve Nata na vzhod, slaba pa podpora ameriškemu protiraketnemu ščitu v vzhodni Evropi. Najbolj sočni so bili v svojih komentarjih pri Izvestiji. Zapisali so, da so se evropski voditelji – izpostavili so Angelo Merkel – uprli klovnovski pojavi ameriškega predsednika Georgu Bushu, ki je podpiral ukrajinsko in gruzinsko članstvo. V ozadju je po njihovem mnenju želja Evrope po dobrem začetku sodelovanja z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim, ki do širitve Nata ni prav nič manj nezaupljiv kot Putin.

Ukrajinsko in gruzinsko časopisje je krivdo za poraz v Bukarešti pripisalo izključno sosednji Rusiji. »Rusija je poskušala izsiljevati ne le Gruzijo, ampak tudi druge države,« so zapisali pri gruzinskem časniku Rezonansi. Ukrajinski finančni dnevnik Delo pa je sklenil z mislijo, da gre brez dvoma za fiasco prozahodnega ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka in »da ni nobenega dvoma, da je to, kar se je zgodilo v Bukarešti, rezultat ruskih prizadevanj«.

Polona Frelih

Francosko-nemška zmaga?

Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel po koncu vrha Nata ni skrivala zadovoljstva z doseženim. Pritisk na Nemčijo glede pošiljanja vojakov na nevarni jug Afganistana je očitno popustil, razlog za zadovoljstvo pa je bila še uveljavitev stališča, da Gruzija in Ukrajina še ne moreta biti sprejeti v akcijski načrt za članstvo (Map) v zavezništvu. Pred vrnitvijo v Nemčijo je pojasnila, da v Natovem srečanju z Vladmirom Putinom ni bilo agresivnosti in da zavezništvo ni usmerjeno proti nikomur, zlasti ne proti Rusiji kot svoji partnerici.

Predvsem delovanje države »stare« Evrope pod vodstvom francosko-nemške naveze je ustavilo trmoglavljenje Washingtona glede približevanja Ukrajine in Gruzije zavezništvu. Številni časopisni komentatorji so razplet razglasili kar za zmagoslavje dvojca Merkel - Sarkozy. Frankfurter Allgemeine Zeitung je sicer opozoril, da Bushu ni uspelo uveljaviti svojega stališča, a po drugi strani je časnik izpostavil sprejeto obljubo, ki bivšima sovjetskima republikama vendarle zagotavlja članstvo v prihodnosti.

Süddeutsche Zeitung pa je razdor o Mapu za Ukrajino in Gruzijo označil za znamenje strateške brezperspektivnosti Nata. Zavezništvo razmišlja o tem, ali naj se predstavlja kot globalni krizni menedžer, agencija za mir, mora pa se spoprijemati s krizo v lastnih vrstah. Časnik tudi opozarja, da je nemška črno-rdeča vlada v politiki do Rusije razklana; vodja diplomacije, socialdemokrat Frank-Walter Steinmeier zagovarja obzirnost do ruskih strateških interesov, konservativka Merklova pa je Putinu v obraz povedala, da v Natu ne more imeti pravice veta.

V tisku sicer prevladuje prepričanje, da je bilo »ustavljanje Busha« v Bukarešti modro, saj se po zapletih s Kosovom in s protiraketnim ščitom ne bi bilo smotrno spoprijemati z Rusijo še na enem področju. Sam ščit na Češkem in Poljskem po mnenju Merklove ni usmerjen proti Rusiji, v Berlinu pa se nadejajo, da bo Bush na sestanku s Putinom v črnomorskem Sočiju morda dosegel sporazum o ruskem sodelovanju v projektu. Tako bi se odprla pot za reševanje sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, čigar izvajanje je Moskva zamrznila.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber