Od naše dopisnice

»Bob, ljudem ne bi smel pripovedovati takšnih stvari,« je Gatesa prekinila Riceova, ko je začel s primerjavo novoizvoljenega ruskega predsednika Medvedjeva in nekdanjega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva. Ameriški obrambni minister, ki je pred več kot tridesetimi leti doktoriral prav iz sovjetske zgodovine, je potem Medvedjeva opisal v superlativih: »Res sem že star. Zdel se mi je zelo razmišljujoč in artikuliran. Kot ga je opisala Condi, dejansko najbolje pozna vse stvari.«

Poleg dobrikanja Medvedjevu je ameriška delegacija za čim boljšo atmosfero na spoznavnem srečanju z bodočim ruskim predsednikom poskrbela tudi z izbiro opozicijskih politikov, povabljenih na zajtrk, ki je kot vselej ob takšnih priložnostih potekal v rezidenci ameriškega veleposlanika v Moskvi. Med povabljenci namreč ni bilo ostrega nasprotnika Kremlja, šahovskega velemojstra Garija Kasparova.

To pa še ni vse. Nekaj je k prebijanju ledu, ki je v ameriško-ruskih odnosih nastal zaradi protiraketnega ščita, ruskega odstopa od sporazuma o konvencionalnem orožju v Evropi, samostojnosti Kosova in jedrskega Irana, prispeval tudi ameriški predsednik Bush. Ruskemu predsedniku je namreč napisal pismo, v katerem obravnava vsa ključna vprašanja rusko-ameriških odnosov. Putin je pismo označil za resen dokument, ki ga bodo podrobno analizirali. »Če se nam bo uspelo strinjati glede glavnih točk, bomo lahko rekli, da se dialog uspešno razvija,« je Putin v javnosti nemudoma razkril nenavadno Bushevo potezo.

Pogovor obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav se je zaradi vsega naštetega začel v zelo pozitivnem ozračju, optimistične izjave pa so z obeh strani kar deževale. »Dve velesili delita naravno razumevanje o tem, kako pomembno je zmanjševanje razlik in doseganje sporazumov,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, preden je sedel za pogajalsko mizo. Poudaril je tudi, da sta k pozitivnemu ozračju veliko pripomogla tudi telefonska pogovora, ki jih je tri dni pred srečanjem s Putinom in njegovim naslednikom opravil Bush. Temu je pritrdila tudi Riceova.

Gates je šel še dlje, saj je izrazil upanje, da se bosta ruska in ameriška stran glede protiraketnega ščita dogovorili, preden se bo Bush januarja 2009 poslovil od Bele hiše. Ruski politični analitik Fjodor Lukjanov meni drugače. Prepričan je namreč, da Bush svojih stališč glede protiraketnega ščita v zadnjem letu na oblasti ne bo spremenil in da Rusija čaka na njegovega, po možnosti demokratskega naslednika. »Ruska stran lahko pričakuje najmanj to, da bo prihodnja administracija projekt vsaj nekoliko spremenila. Ne pričakujem sicer, da se bo protiraketnemu ščitu odpovedala«.

Eden od ciljev ameriškega obiska je bil tudi omiliti ruske skrbi pred skorajšnjim vrhom Nata v Bukarešti. Rusija se namreč boji, da bosta povabilo za članstvo v v Bukarešti dobili tudi sosednji Ukrajina in Gruzija. Kot je poročal poljski časnik Gazeta Wyborcza, naj bi Rusija v zameno za nesprejetje Gruzije in Ukrajine v akcijski načrt za članstvo v Natu, zaveznikom ponudila celo uporabo ozemlja in zračnih poti za oskrbo koalicijskih sil v Afganistanu. Tudi zaradi tega je vse pogosteje slišati, da bosta Kijev in Tbilisi aprila ostala praznih rok.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber