Moskva – V tadžiški prestolnici Dušanbe se je v petek začelo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, regionalne organizacije, ki z izjemo baltske trojke združuje vse nekdanje sovjetske republike. Ustanovljena je bila, da bi novonastalim državam omogočila čim manj bolečo ločitev in olajšala prve samostojne korake. Organizacijo, ki ji kritiki že od vsega začetka očitajo, da je sama sebi namen, pretresajo politični in energetski spori. Spor med Rusijo in Ukrajino zaradi plina je bil tudi popotnica tokratnega srečanje, ki ga zaznamuje še odsotnost ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka.
Od naše dopisnice
Skupnost neodvisnih držav, v kateri ima glavno besedo gospodarsko najmočnejša Rusija, si je zastavila za cilj reformirati organizacijo, ki zaradi energetskih in političnih sporov poka po šivih. Že pred uradnim zasedanjem je sicer postalo jasno, da bodo visokoleteči načrti najverjetneje padli v vodo. Pri pripravi osnutka za prihodnje delo namreč nista sodelovala niti Gruzija niti Azerbajdžan, in ga zato najverjetneje tudi ne bosta podprla. »Težava SND je zagotoviti spoštovanje njegovih odločitev, saj jih večinoma podprejo le štiri, tri ali celo ena sama država,« je bil pred odhodom v Tadžikistan, kjer so zaradi zasedanja zaprli vse državne meje, za Interfax pesimističen svetovalec ruskega predsednika Sergej Prihodko.
Še večja težava pri konsolidaciji regionalne organizacije so akutni politični in energetski spori med Rusijo in njenimi sosedami. Z Ukrajino je Moskva trenutno v vojni na obeh frontah. Sosedi se grdo gledata zaradi nedavne grožnje ruskega plinskega monopolista Gazproma o prenehanju dobave plina, če Ukrajina do konca meseca ne bo poravnala 900 milijonov evrov dolga, po zmagi »oranžne koalicije« na ukrajinskih predčasnih parlamentarnih volitvah pa so napeti tudi politični odnosi.
Ukrajinski predsednik Juščenko v Dušanbe sploh ni pripotoval, v opravičilo pa je navedel povolilne obveznosti v domovini. Na presenečenje mnogih ga je včeraj v Elizejski palači sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy, v Parizu pa se je srečal tudi z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Pred odhodom na pot z močnim sporočilom o tem, da se Ukrajina zdaj res trga od Rusije in odločno stopa proti Evropi, je Juščenko pozval »oranžne stranke« k čimprejšnji ustanovitvi koalicije. Izjava je doslej najbolj jasen signal o prozahodni oranžni koaliciji in mandatarstvu Julije Timošenko, ki je kmalu potem sklicala tiskovno konferenco. »Ne vidim druge možnosti kakor demokratično koalicijo z Našo Ukrajino predsednika Juščenka,« je sporočil Oleksandr Turčinov, podpredsednik stranke Blok Julije Timošenko.
Tako kot Ukrajina je tudi Gruzija bolj kakor za sodelovanje z Rusijo zainteresirana za vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato, z nafto in plinom bogate srednjeazijske države pa se vse bolj opirajo na Kitajsko in Združene države Amerike. Rusija temu navkljub zanika, da je tokratno srečanje pravzaprav le še sedmina. »Dosegli smo sporazum glede vseh smernic, ki različnim interesnim skupinam omogočajo kohabitacijo,« je zatrjeval ruski veleposlanik pri SND Jevgenij Belov. Prepričal je bolj redke.