Od naše dopisnice

Grožnje ruskega plinskega monopolista Gazproma, da bo oktobra začel zmanjševati dobavo plina Ukrajini, če ta ne bo poravnala 900 milijonov evrov dolga, so v Evropi obudile spomin na lansko zimo, ko je zaradi omejevanja dobave plina tej državi vsa Evropa čutila pomanjkanje. Rusija namreč v sedemindvajseterici zadovoljuje približno četrtino vseh potreb po plinu, kar 80 odstotkov te dobave pa poteka prav po ukrajinskih plinovodih. Najverjetneje so bile prav zato tako izjave ruskih kot ukrajinskih predstavnikov po kriznem sestanku namenjene predvsem Evropi. »Pri evropskih porabnikih zemeljskega plina ni nikakršnega razloga za paniko,« je strahove miril predsednik uprave Gazproma Dmitri Medvedov. Nadaljevanje na 11. strani.

Na poti ukrajinske enotnosti stare zamere

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je svojega večnega tekmeca in predsednika proruske Stranke regij Viktorja Janukoviča pozval k oblikovanju široke vladne koalicije. »Moj poglavitni cilj je, da bi bila Ukrajina po teh volitvah enotnejša.« Juščenkov televizijski nagovor je sledil razglasitvi skorajda dokončnih neuradnih rezultatov, po katerih je postalo jasno, da bo oranžna koalicija dobila večino sedežev v parlamentu in oblikovala vlado. Vse stranke, ki so se prebile v parlament, je pozval k čimprejšnjim koalicijskim pogajanjem. Ponujeno roko sprave je takoj zagrabil tudi voditelj Stranke regij in dosedanji premier Viktor Janukovič, čigar stranka je sicer na volitvah dobila največ glasov. »Janukovič podpira stališča ukrajinskega predsednika,« so sporočili iz njegovega tiskovnega urada. Toda Janukovičeva najverjetnejša naslednica na mestu predsednika vlade Julija Timošenko je že ostro zavrnila sodelovanje s Stranko regij. »Če bo nastala koalicija med Janukovičem in Juščenkovo Našo Ukrajino, bomo mi ostali v opoziciji.«

Nadaljevanje s 1. strani

Pravi balzam za evropska ušesa pa so bile tudi besede ukrajinskega ministra za energetiko Jurija Boika. Dejal je namreč, da je ukrajinska vlada vzela stvari v svoje roke, čeprav gre za dolg ukrajinskih podjetij, in ne vlade. Še bolj so se v Bruslju razveselili izjave njegovega namestnika. Zatrdil je namreč, da lahko Ukrajina s sedanjimi zalogami plina Evropi zagotavlja nemoteno preskrbo.

Predstavniki EU so se odzvali že v ponedeljek, saj jih je Gazprom o svoji nameri tokrat obvestil vnaprej, in sicer s pozivom k čimprejšnji rešitvi spora. Evropska komisija je za sredino oktobra že napovedala sestanek glede najnovejšega spora, na katerega bo povabila predstavnike in strokovnjake obeh držav, vendar zdaj kaže, da ta ne bo potreben. »Še vedno menimo, da je Gazprom zanesljiv dobavitelj, saj nam plin dostavlja že več let, poleg tega pa je Bruselj o svoji nameri obvestil predhodno,« je že pred sklenitvijo dogovora pomirjajoče dejal tiskovni predstavnik evropske komisije za energetiko Ferran Tarradellas.

Ukrajinska vlada se bo v prihodnjih dneh intenzivno ukvarjala predvsem z vprašanjem, kdo je pravzaprav dolžnik. To namreč še zdaj ni jasno. »Dolg je razpršen. Na plinskem trgu je veliko igralcev,« je povedal namestnik ukrajinskega ministra za energetiko Vadim Čuprun. Da gre za dolg podjetij, in ne vlade, je potrdil tudi tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.

Komentatorji ukrajinskih in ruskih medijev spor skorajda brez izjeme interpretirajo kot posledico rezultata nedeljskih parlamentarnih volitev v Ukrajini, kjer po začasnih rezultatih kaže na tesno, a zanesljivo zmago prozahodne koalicije in vlado Julije Timošenko. Pri tem opozarjajo, da je Rusijo izučilo neposredno vmešavanje v predsedniške volitve leta 2004, ko je njihov kandidat Viktor Janukovič izgubil proti akterjem »oranžne revolucije«, in da je zato tokrat izbrala bolj subtilen pristop. Najverjetnejša predsednica bodoče ukrajinske vlade, Julija Timošenko, je spor včeraj komentirala na kratko: »Storili bomo vse, da ugodimo ruskim zahtevam in da pri dobavah ne bo prekinitev.«

Tudi Ukrajina ni brez protiorožja. Timošenkova je doslej namreč že nekajkrat dala vedeti, da bo v primeru prevzema premierskega položaja poskušala na novo urediti pogodbo o dobavi plina med državama. Ta je bila v preteklosti pogosto tarča kritik, saj dobave potekajo prek posredniškega podjetja RosUkrEnergo, ki je v skupni lasti Gazproma in ukrajinskega zasebnega podjetja Naftogaz. Timošenkova, tudi sama lastnica energetskega koncerna, bi namreč RosUkrEnergo utegnila zamenjati s podjetjem, ki je blizu njenim poslovnim krogom, in tako del dobička prevzela Gazpromu.

Ob vseh grožnjah in nasprotnih grožnjah Rusijo in Ukrajino že v kratkem čakajo težka pogajanja o prihodnjih cenah zemeljskega plina. Ukrajina trenutno za 1000 m3 plina plačuje 130 dolarjev in pričakuje, da se bo cena dvignila le za stopnjo inflacije, to je približno za desetino. Dvom o takšnih pričakovanjih je zbudil že tiskovni predstavnik Gazproma, ki je to označil za račun brez krčmarja in dejal, da je za ugibanja o prihodnjih cenah še prezgodaj. Bolj neposreden je bil že pred tednom dni ruski veleposlanik v Kijevu Viktor Černomirdin. »Cena plina bo odvisna od prihodnje ukrajinske vlade.«

𝕏   Facebook   Telegram   Viber