Rusija se je ponudila za posrednico v iransko-saudskem konfliktu, saj se boji, da bo vplival na številne druge procese v regiji. Glavna bojazen Moskve je, da bo konflikt med Riadom in Teheranom preusmeril pozornost od spopada z Islamsko državo ter diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Siriji.
Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Moskva – »Ruska pobuda« o predaji sirskega kemičnega arzenala pod nadzor mednarodne skupnosti, ki naj bi poskrbela za njegovo uničenje, je naletela na pozitiven odziv mednarodne skupnosti.
Moskva – Ruska zunanja politika sodi po ustavi med pristojnosti predsednika, kar naj bi po predsedniških volitvah 4. marca spet postal sedanji premier Vladimir Putin, ki slovi po ostri retoriki in besednih spopadih z Zahodom.
Moskva – Na pozive Združenih držav Amerike in njihovih evropskih zaveznic o uvedbi novih ukrepov proti Iranu, ki ga želijo s tem kaznovati zaradi njegovih domnevnih ambicij o izdelavi jedrske bombe, so se ruski in kitajski diplomati odzvali s skupno izjavo, v kateri so izrazili odločno nasprotovanje tej pobudi.
Moskva – »Pomikamo se naprej, k novim sporazumom o celi vrsti skupnih projektov. Smo strateški partnerji in tesni prijatelji,« je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Rusijo je obiskal v okviru dvanajstdnevne mednarodne turneje, v sklopu katere je že obiskal tudi Belorusijo, po kateri bo obiskal še Ukrajino in Iran. Venezuelski predsenik je v Rusiji sicer stalni gost. Nazadnje jo je obiskal lani, ko je napovedal priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, kar je kmalu tudi uresničil.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je med obiskom v Nemčiji potrdil, da obstaja dogovor o ostrejših ukrepih proti Iranu, o čemer je že pred njim več razkril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da so se v osnutku resolucije izognili »paralizirajočim sankcijam« proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton; resolucija vključuje nedavno sklenjeni dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji, poleg tega pa dopušča tudi možnost pogajanj z Iranom, če bo ta izrazil pripravljenost. Čeprav je prav ruska diplomacija dosegla omilitev osnutka resolucije o iranskem jedrskem programu, so rusko-iranski odnosi padli na najnižjo točko v zadnjem desetletju.
Moskva – V ruskem glavnem mestu se je konec septembra mudil namestnik ameriškega obrambnega ministra in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Alexander Vershbow, ki je z rusko stranjo snoval ambiciozne načrte o krepitvi vojaškega sodelovanja. Zadnji ameriško-ruski pogovori so se sukali predvsem okoli ameriške odpovedi postavitve protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem, ki jo želijo ZDA nadomestiti s postavitvijo delov jedrskega dežnika na Kavkazu, k načrtom pa hočejo pritegniti tudi Rusijo. Naloga bo zahtevna, saj obravnava Rusija modificirani načrt protiraketnega sistema celo kot večjo grožnjo njenim strateškim jedrskim silam od prvotnega.
