Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Polona Frelih
Ko je bil julija dosežen zgodovinski jedrski sporazum, so na ulicah Teherana praznovali, saj je umik sankcij zdaj bolj verjeten kot kdaj prej. Tako dolgo so živeli pod sankcijami, da jim ni nič težko, je za Delo povedal Hamid R. Dašti, novinar in urednik na iranski državni televizijski postaji IRIB, ki vseeno drži pesti, da bodo sankcije umaknjene kar se da hitro.
Kaj se je v Iranu spremenilo po zgodovinskem sporazumu o iranskem jedrskem programu?
V resnici se ni zgodilo še nič, kar precej pa se je spremenilo razpoloženje. Ljudje so zelo zadovoljni in z velikim optimizmom gledajo v prihodnost. Zgodovinski sporazum je torej za zdaj pomemben zlasti v psihološkem smislu. Predvsem iranski poslovni krogi se veselijo sodelovanja z evropskimi partnerji. Ti pravzaprav prehitevajo dogodke, saj bodo po mojih informacijah potrebovali še najmanj tri mesece, da bodo rešili še zadnje podrobnosti sporazuma. Sankcije bodo verjetno odpravljene do konca leta.
V zadnjem času vsak dan beremo o obiskih evropskih delegacij v Iranu: italijanske, francoske, nemške …
Pripravljajo teren za čas, ko bo sklenjen dokončni sporazum in ne bo več ovir za gospodarsko sodelovanje. Pred kratkim je bil v Teheranu italijanski zunanji minister, ki so ga spremljali direktorji številnih italijanskih podjetij. Komaj čakajo, da bodo lahko začeli poslovati.
Tukaj je bil tudi francoski zunanji minister, čakamo pa še delegacije iz Avstrije, Poljske, Madžarske in Španije. Menda je že sklenjen ustni dogovor z nekaterimi nemškimi bankami, ki si želijo pri nas odpreti poslovalnice, številna globalna ladijska podjetja tukaj odpirajo pisarne.
Skorajšnji obisk menda načrtuje tudi slovenska delegacija. So iranski gospodarstveniki pripravljeni na nove izzive?
Absolutno. Z velikim veseljem sprejemajo evropske politike in gospodarstvenike. Prepričani smo, da se bo naše gospodarstvo kmalu vrnilo na raven pred sankcijami. Da se bo povrnilo zaupanje in bodo evropsko-iranska podjetja spet začela sklepati velike posle. Zlasti na področju naftne in plinske industrije, ki ima velik potencial. Želimo si, da bi se uvoz in izvoz vrnila na stanje pred sankcijami.
Omenili ste naftno in plinsko industrijo. Evropska unija si definitivno želi vašega plina. Kdaj bi bilo to uresničljivo?
Nisem strokovnjak za energetiko, zato o datumih ne morem špekulirati. Dejstvo je, da za to pristojen minister nenehno poudarja, da je Iran pripravljen izvažati svoj plin v evropske države. Pravijo, da bi bilo najbolj izvedljivo, če bi plinovod potekal čez ozemlje Turčije, kar pa se trenutno zdi nekoliko nerealistično.
Kaj je za Irance največja težava življenja pod sankcijami?
Nič nam ni težko. S sankcijami živimo že tako dolgo, da jih sploh ne opazimo več. Če bi prišli v Iran, bi na lastne oči videli, da se police naših trgovin šibijo od izdelkov, na teheranskih cestah imamo prometne zastoje tako kot povsod drugje. Na tržnici z elektronskimi izdelki je mogoče kupiti najnovejše Applove izdelke. Nič drugače ni kot v podobnih trgovinah v Atlanti ali kjerkoli na Zahodu. Pridite v Iran in se prepričajte na lastne oči. Iranci smo zelo gostoljubni.
Kaj pričakujete od Washingtona?
Pozorno spremljamo politične spore v ameriškem kongresu, vendar so to samo slogani. Prepričan sem, da njihove grožnje dolgoročno ne morejo ogroziti prihodnjega sodelovanja med EU in Iranom. Držimo pesti, da bo ameriškemu predsedniku Baracku Obami uspelo preseči nesoglasja v kongresu med republikanci in demokrati.
Rusija je že dolgo vaša tesna zaveznica. Bo tako ostalo tudi vnaprej?
Definitivno. Rusija je naša glavna strateška zaveznica v regiji in že več kot desetletje v naših političnih in gospodarskih odnosih ni bilo težav. Moskva in Teheran sta pred kratkim podpisala sporazum, da bodo nekatere ruske banke v Iranu odprle skupne bančne račune v iranskih rialih, kar bo močno olajšalo bilateralno trgovino. Pred dnevi je Rusija objavila, da bo zgradila plinovod, po katerem bo iranski plin tekel čez ozemlje Pakistana. Mi smo plinovod že potegnili do iranske meje.
Rusija sodi med države, ki si najbolj prizadevajo, da bi bile sankcije umaknjene, saj je zaradi sankcij EU in ZDA prisiljena iskati nova tržišča. Je tudi naša tesna zaveznica v boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu. Pred kratkim so v Teheranu potekali tristranski pogovori med iranskim in sirskim zunanjim ministrom ter posebnim odposlancem ruskega predsednika. Sporočilo srečanja je bilo jasno: Iran in Rusija z Združenimi državami Amerike ne bosta sodelovali v boju proti IS. Uradni Teheran bo še naprej podpiral naše regionalne zaveznike: zakonito oblast v Siriji in Iraku, njihov boj proti Islamski državi, zakonito libanonsko oblast ter borce za jemenski narod.
V začetku tedna je vaš zunanji minister odpovedal uradni obisk v Turčiji. Vaši odnosi so v zadnjem času močno nazadovali.
To je politična igra, ki se bo verjetno kmalu umirila. Vse skupaj je povezano z nedavno odločitvijo Turčije, ki je Američanom dovolila uporabo letališča Incirlik za napade na islamske skrajneže na severu Sirije. Uradno iransko stališče je, da Združene države Amerike uporabljajo Islamsko državo kot sredstvo, s katerim v regiji uresničujejo lastne interese. Če uporabim šahovsko terminologijo: Združene države Amerike prestavljajo IS po regiji kot kmeta po šahovnici.