Ukrepi proti Rusiji so rezultat besednjaka o agresorski Rusiji, proruskih separatistih in ruski invaziji, ki ga poganja teza o ukrajinski krizi kot posledici revanšistične, agresivne in imperialistične politike Rusije pod vodstvom Vladimirja Putina. Rusija je dežurni krivec, nanjo so s prstom pokazali tudi ob sestrelitvi malezijskega letala MH17. Pozneje je bil podpisan sporazum o tajnosti preiskave, kar pomeni, da resnice ne bomo nikoli izvedeli. Zdi se, da ta v resnici ne zanima nikogar.
V Rusiji so zaradi strmega padanja cen nafte spremenili celo varnostno strategijo za letošnje leto. V njej so kot glavni grožnji opredelili nizko konkurenčnost ter odvisnost od izvoza surovin. Za glavno letošnjo nalogo so označili odpravo gospodarskega neravnovesja.
Rusija se je ponudila za posrednico v iransko-saudskem konfliktu, saj se boji, da bo vplival na številne druge procese v regiji. Glavna bojazen Moskve je, da bo konflikt med Riadom in Teheranom preusmeril pozornost od spopada z Islamsko državo ter diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Siriji.
Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda sočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro koordiniran napad Zahoda na Rusijo.
Kar zadeva skoraj pet let trajajočo vojno v Siriji, ki je zahtevala že 250.000 življenj, Rusija ni prevzela pobude samo v smislu vojaškega obračuna z Islamsko državo, pač pa je tudi na čelu diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je včeraj v Moskvi sestal s posebnim odposlancem Združenih narodov za Sirijo Staffanom de Misturo, s katerim sta prejšnji konec tedna na Dunaju sodelovala v doslej najbolj obsežnih pogajanjih za končanje štiri leta in pol trajajočega sirskega konflikta.
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
