Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

­čöą 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

­č窭čç« Najprej Slovenija!

­ŁĽĆ @PolonaFrelih

Logo

Intervju s Polono Ńâ╗ Resnica o migrantih Ńâ╗ O vojni

Mona Liza na oddihu

V Italiji bo najdlje okrevala Lombardija. FORBES: SLOVENIJA BO POSTALA REGIONALNA TURISTI─îNA SILA Za sedem dr┼żav, med njimi je tudi Slovenija, so pri ameri┼íkem Forbesu prepri─Źani, da se bodo po pandemiji koronavirusa uveljavile kot regionalne turisti─Źne sile. Poleg Slovenije omenjajo ┼íe Etiopijo, Iran, Mjanmar, Gruzijo, Filipine in Tunizijo. ┬╗─îeprav omenjene dr┼żave ┼íe niso destinacije v svetovnem merilu, imajo vse sestavine, da to postanejo. Neokrnjenih naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti in privla─Źnih kulturnih do┼żivetij je v vseh sedmih turisti─Źno mo─Źno podcenjenih dr┼żavah v izobilju,┬ź so zapisali....

 

V Italiji bo najdlje okrevala Lombardija.

FORBES: SLOVENIJA BO POSTALA REGIONALNA TURISTI─îNA SILA

Za sedem dr┼żav, med njimi je tudi Slovenija, so pri ameri┼íkem Forbesu prepri─Źani, da se bodo po pandemiji koronavirusa uveljavile kot regionalne turisti─Źne sile. Poleg Slovenije omenjajo ┼íe Etiopijo, Iran, Mjanmar, Gruzijo, Filipine in Tunizijo. ┬╗─îeprav omenjene dr┼żave ┼íe niso destinacije v svetovnem merilu, imajo vse sestavine, da to postanejo. Neokrnjenih naravnih lepot, zgodovinskih znamenitosti in privla─Źnih kulturnih do┼żivetij je v vseh sedmih turisti─Źno mo─Źno podcenjenih dr┼żavah v izobilju,┬ź so zapisali. Slovenski turizem je zaradi pandemije koronavirusa morda res na kolenih, a pri ameri┼íki reviji Forbes mu napovedujejo svetlo prihodnost.

┬╗SKRAJNI ─îAS JE, DA SLOVENCI BOLJE SPOZNAMO SVOJO DE┼ŻELO┬ź

Ker bomo slovenski turizem v prihodnjih mesecih re┼íevali predvsem Slovenci, smo se o novih izzivih in prilo┼żnostih v turisti─Źni panogi pogovarjali s Pavlom Hevkom, prostovoljnim predsednikom Turisti─Źne zveze Slovenije, ki vklju─Źuje ve─Ź kot 300 turisti─Źnih dru┼ítev po vsej Sloveniji. Dru┼ítva skrbijo za rast in razvoj turizma v lokalnem okolju in pozornost posve─Źajo predvsem doma─Źim turistom. Kak┼íen je slovenski turist oziroma porabnik slovenskih turisti─Źnih produktov?Slovenci so zelo aktivni turisti in imajo radi zlasti kolesarjenje, gorski turizem. Tako se na Hrva┼íkem radi ┼íalijo na ra─Źun slovenskih Kekcev na napihljivih blazinah nekje sredi Jadranskega morja. Upam sicer, da Slovenci letos ne bomo re┼íevali hrva┼íkega, pa─Ź pa slovenski turizem. Lani smo bili denimo po ustvarjenih no─Źitvah na Hrva┼íkem na drugem mestu, takoj za Nemci. Pri sosedih smo ustvarili kar 10,9 milijona no─Źitev. V tem pokoronskem obdobju bi zelo rad videl tudi, da sicer var─Źni Slovenci svoje znamenite sendvi─Źe pozabimo doma in povsod, kjer se ustavimo, u┼żivamo lokalne kulinari─Źne dobrote. S tem bomo pomagali tistim, ki jim turizem pomeni ┼żivljenjsko poslanstvo in osnovni vir pre┼żivljanja. Kak┼íno je va┼íe mnenje o t. i. vau─Źerjih?Vsekakor so vau─Źerji zelo pozitiven ukrep, skrajno nedopustno pa je strahovito zvi┼íevanje cen, o ─Źemer me obve┼í─Źajo nekateri znanci in prijatelji. To je vojno dobi─Źkarstvo. Pri─Źakujem, do bodo vsi turisti─Źni ponudniki ponudili vsaj 10-odstotni popust ob vnov─Źevanju turisti─Źnih vav─Źerjev. Pri sprejemanju odlo─Źitve, kje bodo dopustovali, pa Slovencem svetujem, naj si pomagajo z elektronsko aplikacijo Turisti─Źni vodnik Slovenije, kjer kar mrgoli namigov za dober izlet ali dopust v Sloveniji. Pridru┼żili ste se kampanji Slovenske turisti─Źne organizacije ZDAJ JE ─îAS, moja Slovenija. Kaj je najve─Źja prednost slovenskega turizma?Da lahko v zelo kratkem ─Źasu do┼żivimo zelo raznolika do┼żivetja, saj je od gora do morja samo dobra ura vo┼żnje. V enem samem dnevu lahko smu─Źamo na visokogorskem smu─Źi┼í─Źu in se kopamo v morju, u┼żivamo v prekmurski gibanici in v dolenjskem cvi─Źku, vmes pa si ┼íe ogledamo lipicance in bogastvo podzemlja v kra┼íkih jamah in opu┼í─Źenih starodavnih rudnikih. Lahko popotujemo v ─Źasu po lepo obnovljenih gradovih, se sprehajamo ob slapovih bistrih rek in se ┬╗izgubimo┬ź v bogastvu brste─Źega zelenja.Studio Marketing je obudil akcijo Slovenija, moja de┼żela in njeni ljudje. Ali verjamete, da bomo Slovenci tudi tokrat stopili skupaj, tako kot smo leta 1991, in re┼íili slovenski turizem?Skrajni ─Źas je, da Slovenci bolje spoznamo svojo de┼żelo. Na njene lepote nas namre─Ź za zdaj bolj navdu┼íeno opozarjajo tuji turisti, ki so o─Źarani nad na┼ío dr┼żavo. Koliko vas na primer ve, kje je ┼Żupanova jama pri Grosupljem in kak┼íne lepote se skrivajo v njej? Ali pa Planina pri Postojni s svojimi ┼íkrati, ledeni┼íko jamo in stra┼żnim stolpom, mimo katere smo pred gradnjo avtoceste redno vozili z enega konca Slovenije na drugega, zdaj pa malce pozabljena skriva svoje zgodovinske in naravne bisere?Smo Slovenci okoljsko ozave┼í─Źeni turisti? ┼Żelel bi si, da bi bili na tem podro─Źju bolj┼íi, saj obiskovalci smeti na ┼żalost ┼íe vedno pu┼í─Źajo celo v gorah. V okviru na┼íe paradne akcije Moja de┼żela ÔÇô lepa in gostoljubna spodbujamo prav to. To je namre─Ź eden od osnovnih pogojev za uspe┼íen turizem, sploh trajnostno naravnan, za to nas je na prvem internetnem sre─Źanju slovenskega turizma po pandemiji izrecno pohvalil celo dr. Eduard Santander, direktor Evropske potovalne agencije (ETC). Dejal je, da je Slovenija na pravi poti v smislu razvijanja trajnostnega turizma.

Mona Liza na oddihu

Svetovni turizem do┼żivlja najhuj┼ío krizo po II. svetovni vojni Svetovna turisti─Źna organizacija napoveduje letos milijardo manj popotnikov kot lani Najprej obudili po─Źitni┼íki turizem, ┼íele nato naj bi pri┼íla na vrsto slu┼żbena potovanjaSlovenija in trajnostni turizem

Med novoletnimi prazniki se je v Sloveniji razvnela polemi─Źna razprava o u─Źinkih tehnologije 5G na zdravje ljudi, ┼żivali in narave, podobne debate pa ┼że nekaj ─Źasa potekajo tudi v Rusiji. V sredi┼í─Źu Moskve so namre─Ź ┼że leta 2019 uvedli pilotsko 5G-obmo─Źje, letos pa naj bi omre┼żje v sodelovanju s kitajskim podjetjem Huawei za─Źeli uvajati po vsej dr┼żavi.

Seveda se tudi v Rusiji najdejo nasprotniki, ki opozarjajo na ┼íkodljive u─Źinke omenjene tehnologije in promovirajo inovativne na─Źine za┼í─Źite pred ┼íkodljivimi u─Źinki elektromagnetnega sevanja. V tem kontekstu omenjajo ┼íungit, naravni mineral, ki mu pravijo tudi ┬╗kamen ┼żivljenja┬ź ali ┬╗kamen tola┼żbe┬ź. O njegovih zdravilnih lastnostih, predvsem pa o velikem tehnolo┼íkem potencialu v kemijski industriji vse pogosteje pi┼íejo tudi svetovne znanstvene publikacije. Prvo nahajali┼í─Źe starodavne kamnine ÔÇô njena geolo┼íka starost je ocenjena na dve milijardi let, kar pomeni, da gre za najstarej┼ío obliko fizi─Źnega ┼żivljenja na Zemlji ÔÇô je vas ┼áunga v ruski republiki Kareliji, ki je tudi edino obmo─Źje na┼íega planeta, kjer je ta vsestranski mineral mogo─Źe izkopavati. ┼áungit temelji na ogljiku, vsebuje pa tudi vse druge elemente periodnega sistema z izjemo dveh in je po eni od teorij ostanek Faetona, domnevnega planeta, ki naj bi neko─Ź obstajal v na┼íem son─Źnem sistemu. mladi, ko so no─Źi brez oblakov.

Otoki lesenih ─Źebulastih kupol in samostanov

Karelija, ki ji pravijo ┬╗de┼żela gozdov in jezer┬ź, se razprostira nZaradi njegovih zdravilnih, zlasti antibakterijskih lastnosti ga v Rusiji cenijo ┼że od ─Źasov Ivana Groznega, ruski car Peter Veliki pa se je vanj dobesedno zaljubil. Od svojih vojakov je zahteval, da ga jemljejo s seboj na voja┼íke pohode, da bi lahko z njim v trenutku o─Źistili onesna┼żeno vodo, polagali pa so ga tudi na rane. Leta 1719 je prav Peter Veliki v Kareliji odprl prvo termalno zdravili┼í─Źe, v katerem so uporabljali vodo, ki je tekla ─Źez nahajali┼í─Źa ┼íungita. ┬╗┼áungitna voda zdravi ┼ítevilne stra┼íne bolezni, ┼íe posebej skorbut, depresijo, ┼żol─Ź, ┼żelod─Źno oslabelost, bruhanje, drisko, ┼żelod─Źne kamne, ledvi─Źne bolezni,┬ź je Peter Veliki kot

┬╗SKRAJNI ─îAS JE, DA SLOVENCIBOLJE SPOZNAMO SVOJO DE┼ŻELO┬ź

Ker bomo slovenski turizem v prihodnjih mesecih re┼íevali predvsem Slovenci, smo se o novih izzivih in prilo┼żnostih v turisti─Źni panogi pogovarjali s Pavlom Hevkom, prostovoljnim predsednikom Turisti─Źne zveze Slovenije, ki vklju─Źuje ve─Ź kot 300 turisti─Źnih dru┼ítev po vsej Sloveniji. Dru┼ítva skrbijo za rast in razvoj turizma v lokalnem okolju in pozornost posve─Źajo predvsem doma─Źim turistom. Kak┼íen je slovenski turist oziroma porabnik slovenskih turisti─Źnih produktov?Slovenci so zelo aktivni turisti in imajo radi zlasti kolesarjenje, gorski turizem. Tako se na Hrva┼íkem radi ┼íalijo na ra─Źun slovenskih Kekcev na napihljivih blazinah nekje sredi Jadranskega morja. Upam sicer, da Slovenci letos ne bomo re┼íevali hrva┼íkega, pa─Ź pa slovenski turizem. Lani smo bili denimo po ustvarjenih no─Źitvah na Hrva┼íkem na drugem mestu, takoj za Nemci. Pri sosedih smo ustvarili kar 10,9 milijona no─Źitev. V tem pokoronskem obdobju bi zelo rad videl tudi, da sicer var─Źni Slovenci svoje znamenite sendvi─Źe pozabimo doma in povsod, kjer se ustavimo, u┼żivamo lokalne kulinari─Źne dobrote. S tem bomo pomagali tistim, ki jim turizem pomeni ┼żivljenjsko poslanstvo in osnovni vir pre┼żivljanja. Kak┼íno je va┼íe mnenje o t. i. vav─Źerjih?Vsekakor so vav─Źerji zelo pozitiven ukrep, skrajno nedopustno pa je strahovito zvi┼íevanje cen, o ─Źemer me obve┼í─Źajo nekateri znanci in prijatelji. To je vojno dobi─Źkarstvo. Pri─Źakujem, do bodo vsi turisti─Źni ponudniki ponudili vsaj 10-odstotni popust ob vnov─Źevanju turisti─Źnih vav─Źerjev. Pri sprejemanju odlo─Źitve, kje bodo dopustovali, pa Slovencem svetujem, naj si pomagajo z elektronsko aplikacijo Turisti─Źni vodnik Slovenije, kjer kar mrgoli namigov za dober izlet ali dopust v Sloveniji. Pridru┼żili ste se kampanji Slovenske turisti─Źne organizacije ZDAJ JE ─îAS, moja Slovenija. Kaj je najve─Źja prednost slovenskega turizma?Da lahko v zelo kratkem ─Źasu do┼żivimo zelo raznolika do┼żivetja, saj je od gora do morja samo dobra ura vo┼żnje. V enem samem dnevu lahko smu─Źamo na visokogorskem smu─Źi┼í─Źu in se kopamo v morju, u┼żivamo v prekmurski gibanici in v dolenjskem cvi─Źku, vmes pa si ┼íe ogledamo lipicance in bogastvo podzemlja v kra┼íkih jamah in opu┼í─Źenih starodavnih rudnikih. Lahko popotujemo v ─Źasu po lepo obnovljenih gradovih, se sprehajamo ob slapovih bistrih rek in se ┬╗izgubimo┬ź v bogastvu brste─Źega zelenja.Studio Marketing je obudil akcijo Slovenija, moja de┼żela in njeni ljudje. Ali verjamete, da bomo Slovenci tudi tokrat stopili skupaj, tako kot smo leta 1991, in re┼íili slovenski turizem?Skrajni ─Źas je, da Slovenci bolje spoznamo svojo de┼żelo. Na njene lepote nas namre─Ź za zdaj bolj navdu┼íeno opozarjajo tuji turisti, ki so o─Źarani nad na┼ío dr┼żavo. Koliko vas na primer ve, kje je ┼Żupanova jama pri Grosupljem in kak┼íne lepote se skrivajo v njej? Ali pa Planina pri Postojni s svojimi ┼íkrati, ledeni┼íko jamo in stra┼żnim stolpom, mimo katere smo pred gradnjo avtoceste redno vozili z enega konca Slovenije na drugega, zdaj pa malce pozabljena skriva svoje zgodovinske in naravne bisere?Smo Slovenci okoljsko ozave┼í─Źeni turisti? ┼Żelel bi si, da bi bili na tem podro─Źju bolj┼íi, saj obiskovalci smeti na ┼żalost ┼íe vedno pu┼í─Źajo celo v gorah. V okviru na┼íe paradne akcije Moja de┼żela ÔÇô lepa in gostoljubna spodbujamo prav to. To je namre─Ź eden od osnovnih pogojev za uspe┼íen turizem, sploh trajnostno naravnan, za to nas je na prvem internetnem sre─Źanju slovenskega turizma po pandemiji izrecno pohvalil celo dr. Eduard Santander, direktor Evropske potovalne agencije (ETC). Dejal je, da je Slovenija na pravi poti v smislu razvijanja trajnostnega turizma. Ôľá

Popolna karantena in prepoved potovanj sta opusto┼íili tudi najbolj oblegane turisti─Źne znamenitosti ÔÇô od Operne hi┼íe v Sydneyju, no─Źne tr┼żnice v Bangkoku, muzeja Louvre v Parizu do rimskega Koloseja. In ─Źe ste se kdaj posku┼íali fotografirati pred vodnjakom Trevi v Rimu, potem ┼íe kako dobro veste, da je znal biti to pravi podvig. Potrebovali ste veliko potrpljenja in organizacijskih sposobnosti, pa vam je celo v tem primeru v kader lahko padel kak sotrpin oziroma zanesen obiskovalec, praviloma turist, kar je po definiciji Svetovne turisti─Źne organizacije vsak, ki se znajde najmanj 80 kilometrov od kraja stalnega prebivali┼í─Źa.

Mno┼żi─Źni turizem se je v zadnjem desetletju zlasti po zaslugi spletne platforme za preno─Źitve Airbnb in nizkocenovnih letalskih prevoznikov razbohotil do roba in ┼íe ─Źez, zato smo se ob najbolj obleganih turisti─Źnih to─Źkah v─Źasih dejansko po─Źutili kot mu─Źeniki. Prihajalo je celo do tak┼ínih absurdov, kot so ┬╗selfie pretepi┬ź, popotniki pa so naleteli celo na globe in ograde za krotenje neobvladljivega potoka obiskovalcev.V nekaterih najbolj obleganih mestih, kot so Benetke, Pariz in Barcelona, so doma─Źini imeli turiste ┼że tako vrh glave, da so proti njim organizirali celo proteste, marsikje pa so se pojavili celo nespodobni grafiti z napisi Jeb.. Airbnb. Ljubljana, ki se je v zadnjih letih pospe┼íeno spreminjala v Disneyland za turiste, v tem smislu ni nobena izjema. Vpra┼íanje pa je, kaj de┼żurni nerga─Źi pravijo zdaj, ko sredi┼í─Źe mesta ┼żalostno sameva. V za─Źetku marca je svet nenadoma popolnoma obstal in nemogo─Źe se je bilo izogniti podobam praznine, ki so po eni strani izpostavile lepoto turisti─Źnih znamenitosti, po drugi pa nas navdale s tesnobo. Nenehno oblegane prestolnice so otrpnile v samoti, kot ji ┼íe nismo bili pri─Źa. Ob podobah opustelih ulic in trgov Sankt Peterburga ter samotnega Velikega kanala v Benetkah si je bilo te┼żko predstavljati, da se je ┼íe pred kratkim tam kar trlo turistov.

Najhujša kriza po II. svetovni vojni

Evropske in svetovne metropole seveda niso izgubile sposobnosti kot magnet privla─Źiti ljudi, denar in delovna mesta. Ne nazadnje so v preteklosti ┼że pre┼żivele kugo, kolero in vojne, ki so bile veliko bolj uni─Źujo─Źe kot pandemija Covida-19. A seveda bi bil smotrn premislek, ali si sploh ┼żelimo vrnitve k mno┼żi─Źnemu turizmu, kakr┼ínega smo poznali do zdaj, saj je temeljil zlasti na obisku precenjenih, prenapolnjenih in onesna┼żenih metropol. Kakorkoli ┼że. Popandemi─Źni turisti─Źni trendi bodo kot ka┼że bolj naklonjeni izletom v naravo kot mestom, zato bo prej ve─Źno oblegana Mona Liza v pari┼íkem Louvru, kot ka┼że, ┼íe kar nekaj ─Źasa na oddihu. Svetovni turizem do┼żivlja najhuj┼ío krizo po II. svetovni vojni oziroma po letu 1950, ko so v tem sektorju gospodarstva za─Źeli spremljati podatke. Po povzro─Źeni ┼íkodi je s trenutno krizo primerljiva kve─Źjemu tista po teroristi─Źnih napadih 11. septembra 2001 na Svetovni trgovinski center v New Yorku. Svetovna turisti─Źna organizacija napoveduje, da bomo letos na┼íteli od 850 milijonov do 1,1 milijarde popotnikov manj kot lani, ko je po svetu vandralo 1,4 milijarde ljudi. Pri─Źakovani padec naj bi bil med 58 do 80 odstotki, ali bomo pri─Źa bolj optimisti─Źnemu ali bolj pesimisti─Źnemu scenariju, pa je odvisno od tega, kdaj se bo za─Źelo odpiranje mednarodnih meja. ─îe se bo postopno odpiranje za─Źelo prvega julija, se pri─Źakuje 58-odstotni padec. ─îe se bodo meje odprle v za─Źetku septembra, bo padec 70-odstotni, ─Źe pa se bo vse skupaj zamaknilo do konca leta, pa se pri─Źakuje kar 78-odstotni izpad. V svetovnem turisti─Źnem sektorju bi to pomenilo izgubo prihodkov v vi┼íini od 910 milijard do 1,2 trilijona ameri┼íkih dolarjev, neposredno pa je ogro┼żenih med 100 do 120 milijonov zaposlitev v turisti─Źni industriji. ┬╗Turizem je do┼żivel silovit udarec. V najbolj delovno intenzivnem sektorju ekonomije je ogro┼żenih na milijone delovnih mest,┬ź je pesimisti─Źen Zurab Pololika┼ívili, generalni sekretar Svetovne turisti─Źne organizacije. S podobno ─Źrnogledimi napovedmi so postregli tudi pri Svetovnem potovalnem in turisti─Źnem svetu (WTTC), kjer napovedujejo ve─Ź kot 100 milijonov izgubljenih delovnih mest v popotni┼íkem in turisti─Źnem sektorju. Najve─Źje izgube pri─Źakujejo v najve─Źjih gospodarstvih sveta. ┬╗Gre za osupljivo in zelo skrb vzbujajo─Źo spremembo v zelo kratkem ─Źasu. Na┼ía raziskava je pokazala, da smo samo aprila v potovalni in turisti─Źni industriji izgubili kar 25 milijonov delovnih mest. Pandemija je izbrisala celoten turisti─Źni cikel. Potovanja in turizem so hrbtenica globalne ekonomije. Brez tega segmenta bodo globalna gospodarstva imela te┼żavo z resnim okrevanjem. Na stotine milijonov ljudi bo ┼íe v naslednjih letih trpelo ogromno finan─Źno in psiholo┼íko ┼íkodo,┬ź ocenjuje Gloria Guevara, generalna direktorica WTTC-ja. Po najbolj optimisti─Źni oceni strokovnjakov s podro─Źja turizma se okrevanje v najbolj┼íem primeru pri─Źakuje v zadnji ─Źetrtini leto┼ínjega leta, bolj realisti─Źne ocene pa pravijo, da bo treba po─Źakati na prihodnje leto. Azijska in pacifi┼íka regija naj bi se pobrali med prvimi, prav tako naj bi prvi okreval doma─Źi turizem, ┼íele nato naj bi pri┼íel na vrsto mednarodni. Na podlagi prej┼ínjih kriz v turisti─Źni industriji strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi najprej obudili po─Źitni┼íki turizem, ┼íe zlasti potovanja s ciljem obiskovanja prijateljev in sorodnikov, ┼íele nato naj bi pri┼íla na vrsto slu┼żbena potovanja.

Samo moj ko┼í─Źek pla┼że

Zaposleni v storitvenem sektorju se trenutno ukvarjajo zlasti z vpra┼íanjem, kako inovativno ohranjati socialno distanco. V Italiji, ki sodi med najbolj prizadete dr┼żave, razmi┼íljajo, da bi tako na pla┼żah kot v restavracijah za─Źeli name┼í─Źali pleksi stekla, v Nem─Źiji pa stavijo na klasi─Źne pla┼żne stole wicher, ki so jih doslej za za┼í─Źito pred mrzlim vetrom uporabljali dopustniki na Severnem in Baltskem morju. S pla┼żnimi pripomo─Źki si v Nem─Źiji pomagajo tudi sicer. V enem od barov v kraju Schewerin v nem┼íki zvezni de┼żeli Mecklenburg-Predpomorjanska so za potrebe ohranjanja socialne distance izdelali ogromne klobuke iz penastih cevi za plavanje, s katerimi si pri plavanju radi pomagajo zlasti otroci. ┬╗Ko smo pri┼íli v bar, so nam prinesli ogromne klobuke, kar je bilo super. Gre za ─Źudovito pobudo, saj je trenutno najpomembnej┼íe vzdr┼żevati socialno distanco. Gre za sme┼íen koncept, kar je pomembno zlasti v ─Źasih, ki niso tako sme┼íni,┬ź je ena od obiskovalk komentirala za Euronews. ┬╗Socialno distanco bo treba ohranjati povsod, tudi na pla┼żah. Turizem ne bo ve─Ź videti tako kot doslej. Tudi v hotelih bodo morali natan─Źno upo┼ítevati posebna navodila za ohranjanje higiene in varnosti,┬ź je povedal Krunoslav Capak, direktor Hrva┼íkega in┼ítituta za javno zdravje. Hrva┼íka, kjer poletni dopust obi─Źajno pre┼żivlja tudi ogromno Slovencev, je ┼że konec maja odprla meje za deset dr┼żav EU, tudi za Slovenijo.Manj velikodu┼íni do slovenskih turistov so bili v Gr─Źiji, saj nas niso dali na prvi seznam obiskovalcev, ki jim bodo na ste┼żaj odprli vrata. Na─Źrt ┬╗deeskalacije┬ź so ┼że 1. maja predstavili tudi v ┼ápaniji, ki je druga najbolj oblegana turisti─Źna velesila na svetu in je leta 2018 v turizmu ustvarila kar 81,5 milijarde ameri┼íkih dolarjev prihodkov. ┼ápanski turisti─Źni sektor prispeva kar 12 odstotkov bruto doma─Źega proizvoda in kar 13 odstotkov vseh zaposlitev. Turisti─Źno zdru┼żenje Exceltur napoveduje, da bo karantena oklestila za 60 odstotkov prihodkov. ┬╗┼Żelimo biti destinacija, ki svojim strankam ponuja 100-odstotno garancijo, da smo najbolj varni in higieni─Źni,┬ź je povedal Daniel Barbero, ki je za turizem zadol┼żen v Almunecarju, turisti─Źnem kraju kakih 80 kilometrov od Malage v ju┼żni ┼ápaniji. Na nekaterih ┼ípanskih pla┼żah bodo zaposlili dodatne varnostnike, ki bodo skrbeli za ohranjanje socialne distance, v priljubljenem Lloret de Maru na oblegani Costa Bravi pa bodo pla┼że razdelili na tri sekcije; za starej┼íe ljudi, za dru┼żine z otroki, posebna sekcija pa bo namenjena odraslim brez otrok oziroma skupinam prijateljev. V mestnem svetu kraja Senxenxo v provinci Pontevedra v ┼ípanski avtonomni regiji Galiciji bodo ko┼í─Źke pla┼że lo─Źevali z vrvjo in tako ustvarili 780 lo─Źenih zaplat, na katerih se bo lahko son─Źnim ┼żarkom prepu┼í─Źalo med 1560 do 2340 ljudi, kar je polovica manj kot lani. Svojega ko┼í─Źka pla┼że ne bo mogo─Źe rezervirati vnaprej.

Pred vstopom še hiter test?

Se pa zato z rezervacijami ┼że hvalijo v presti┼żnem hotelu na osrednjem trgu Plaza de Espana v Madridu, kjer bodo morali gostje pred vstopom opraviti hiter test za Covid-19, kar jih bo stalo dodatnih 50 evrov. ─îe bodo zdravi, jim bodo omogo─Źili vstop v presti┼żno restavracijo na strehi hotela, v nasprotnem primeru jih bodo zaprli v sobo in o njih obvestili zdravstvene slu┼żbe. A kljub temu se direktor omenjene hotelske skupine Javier Perez ┼że hvali s kar 600 rezervacijami. ┬╗Ko bomo odprli svoja vrata, bomo polno zasedeni. Za popolno dezinfekcijo smo kar 120 tiso─Ź evrov investirali v naprave z ultravioli─Źno svetlobo,┬ź je pojasnil Perez. Po oceni osrednje ┼ípanske hotelirske organizacije je name┼í─Źanje pleksi stekel predraga re┼íitev, zato so se v restavracijah in barih raje odlo─Źili za zmanj┼íevanje kapacitet na polovico. Z ukrepi bodo posegli tudi v ┼ípansko prehranjevalno tradicijo; namesto tapasov in paelj, tradicionalnih ┼ípanskih prigrizkov, ki se jih u┼żiva iz skupnega kro┼żnika, bodo za─Źeli stre─Źi bolj individualne obroke. Menije bodo objavljali na spletu, da jih ne bo treba fizi─Źno predajati iz roke v roko. Osebno mi nova realnost ni najbolj v┼íe─Ź, a potovala bom zagotovo ┼íe. In to kmalu! ┬╗Turizem je del normalnega ┼żivljenja v skorajda vseh dru┼żbah, ┼íe posebej pa v Evropi. Ljudje bodo zelo veseli, ko bodo lahko spet potovali. Vpra┼íanje je, koliko in ali si bodo to sploh lahko privo┼í─Źili, saj bo pandemiji brez dvoma sledila gospodarska kriza,┬ź je prepri─Źan Ulf Sonntag, vodja marketin┼íkih raziskav pri In┼ítitutu za turisti─Źne in termalne raziskave v Severni Evropi. Dodaja, da bodo ljudje v prihodnosti zagotovo potovali druga─Źe, kot so doslej. V turisti─Źni industriji trenutno prevladuje mnenje, da bo v turizmu bolj pomembna postala kvaliteta kot kvantiteta, poleg tega pa znotraj industrije ┼íe bolj poudarjajo pomen trajnostnega turizma. Enozna─Źnega odgovora na vpra┼íanje, ali je pandemija prinesla dokon─Źni konec mno┼żi─Źnega turizma, kot smo ga poznali doslej, pa za zdaj ┼íe ni.

Turisti─Źne velesile in turisti─Źni oto─Źki

Po podatkih nevladne organizacije Svetovni potovalni in turisti─Źni svet so potovanja in turizem leta 2018 v svetovno gospodarstvo prispevali kar 8,8 trilijona ameri┼íkih dolarjev in so zaslu┼żni za 10,4 % gospodarske aktivnosti. Po njihovih podatkih je v svetovnem turizmu 319 milijonov delovnih mest. Poleg ┼że omenjene ┼ápanije, ki je po ustvarjenem dohodku od turizma na drugem mestu ÔÇô pred njo so samo ZDA, ki s turizmom ustvarijo 214,5 milijarde dolarjev na leto ÔÇô med turisti─Źne veselile sodijo ┼íe Francija, Tajska, Velika Britanija, Avstralija, Nem─Źija, Japonska, Macao, Kitajska, Hong Kong, Indija, Kanada, Tur─Źija, Avstrija, Mehika, Zdru┼żeni Arabski Emirati, Singapur ter Portugalska. ┼áe huj┼íe ekonomske posledice bodo ─Źutile majhne oto┼íke dr┼żave, katerih gospodarstvo temelji izklju─Źno na turizmu. Med njimi je tudi Islandija, ki je veliko ┼íkodo utrpela ┼że med globalno gospodarsko krizo leta 2008. Zdaj jo spet ─Źakajo hudi ─Źasi, saj ve─Ź kot tretjino njenega bruto doma─Źega proizvoda prinese turizem. V kategoriji dr┼żav, kjer turizem prispeva pribli┼żno 30 odstotkov bruto doma─Źega proizvoda, so ┼íe Jamajka, Kambod┼ża, Gruzija, Kajmanski otoki ter Malta. Kar 92 odstotkov bruto doma─Źega proizvoda turizem prinese na britanskih Devi┼íkih otokih, s 86 odstotki sledi Aruba, s 75 odstotki Maldivi, potem Sej┼íeli s 64 odstotki, Macao z 59 odstotki, Antiga in Barbuda z 52 odstotki. Tem sledijo Bahami (48,3 %), Vanuatu (45,9 %), Zelenortski otoki (44,4 %), St. Lucia (43,4 %), Belize (41,8 %), Barbados (41,2 %), Fidji (39,3 %) ter Dominikanska republika (37,6 %). Med 20 najve─Źjimi gospodarstvi sveta je glavna turisti─Źna velesila Tajska, kjer turizem prispeva 22 odstotkov BDP-ja, z 21 odstotki sledijo Filipini, Mehika s 16,1 odstotka, ┼ápanija s 14,9 odstotka ter Italija s 13 odstotki. Sledijo jim Tur─Źija (11,6 %), Kitajska (11 %), Avstralija (11 %), Nem─Źija (10,7 %), Velika Britanija (10,5 %), Argentina (10,2 %), Indija (9,4 %), Savdska Arabija (9,2 %), Francija (9 %), Brazilija (7,9 %), ZDA (7,8 %), Japonska (6,8 %), Kanada (6,5 %), Rusija (4,9 %) in Ju┼żna Koreja (4,7 %).

Smrt nizkocenovnikov, kri┼żark in Airbnb?

Mno┼żi─Źnega turizma si ni mogo─Źe predstavljati brez nizkocenovnih letalskih prevoznikov, s katerimi so svetovni popotniki postali dobesedno zasvojeni. Po podatkih Mednarodne zveze za letalski promet (Iata) je mednarodni letalski promet zaradi pandemije izgubil kar 95 odstotkov poletov, kar pomeni, da bodo ob ve─Ź kot polovico prihodkov ÔÇô 313 milijard ameri┼íkih dolarjev. ┬╗Perspektive v letalski industriji so videti ─Źedalje bolj stra┼íne. Hitrega okrevanja ne bo,┬ź je napovedal Alexandre de Juniac, generalni direktor Iata. Kljub obse┼żnim dr┼żavnim podporam je po njegovem ogro┼żenih kar 25 milijonov delovnih mest, letali┼í─Źa pa naj bi za─Źela s polno paro delovati ┼íele prihodnje leto ali pa celo ┼íele leta 2022. ┬╗Mislim, da se na stanje, kot smo ga poznali do pandemije, ne bomo vrnili ┼íe najmanj desetletje. Prepri─Źana sem, da bo pri┼ílo do drasti─Źnih sprememb v na─Źinu potovanja. Nizkocenovniki so stvar preteklosti, saj se bo cena vozovnic zaradi socialne distance podra┼żila,┬ź je napovedala ameri┼íka novinarka Christine Negroni, ki je letalske dru┼żbe ozna─Źila kot glavne krivce za ┼íirjenje pandemije. Tako kot hoteli in restavracije se tudi letalske dru┼żbe zdaj trudijo bodo─Źe potnike prepri─Źati, da bo letenje z njimi varno. Napovedujejo, da bodo pri vhodih na krov namestili termometre, letala pa naj bi razku┼żevali s sredstvi, ki bodo viruse uni─Źevala kar 90 dni. ┼áe te┼żje kot letalsko bo o┼żiviti industrijo potni┼íkih kri┼żark, ki je med pandemijo do┼żivela velik udarec, saj so se v novicah pogosto pojavljale prav turisti─Źne ladje, ki so obti─Źale v katerem od pristani┼í─Ź, potniki pa niso smeli zapu┼í─Źati ladij. Norve┼íko podjetje Norwegian Cruise Line je konec maja objavilo, da so v prvem ─Źetrtletju leto┼ínjega leta utrpeli ┼íkodo v vi┼íini 1,88 milijarde ameri┼íkih dolarjev, zato se bojijo, da bodo kmalu objavili ste─Źaj, kar je denimo ┼że storilo podjetje za najem avtomobilov Hertz. Na robu pre┼żivetja se je zna┼íel ┼íe en ekosistem, ki je zrasel okoli turizma ÔÇô spletna platforma za najem preno─Źi┼í─Ź Airbnb s sede┼żem v San Franciscu, katere vrednost so ocenjevali na 31 milijard ameri┼íkih dolarjev. Podjetje, ki je ogla┼íevalo sedem milijonov preno─Źi┼í─Ź po vsem svetu, je ─Źez no─Ź izgubilo skoraj vse rezervacije. ┬╗Skupaj se prebijamo skozi najhuj┼ío krizo v na┼íem ┼żivljenju,┬ź je v prvem pismu zaposlenim zapisal generalni direktor Brian Chesky. ┼Że v naslednjem jim je sporo─Źil, da bo brez dela ostalo 25 odstotkov od skupaj 7500 zaposlenih in da bodo zamrznili na─Źrtovane investicije v hotele, letalske dru┼żbe in filmsko produkcijo. ┬╗Vrnili se bomo k svojim koreninam, se pravi k ljudem, ki so gostili druge ljudi in jim ponujali ─Źudovite izku┼ínje. Na┼í prvi slogan se je glasil: ┬╗Potuj kot ─Źlovek┬ź. ─îlove┼íka izku┼ínja je bila vedno pomembnej┼ía kot potovanje,┬ź je Chesky posku┼íal zmanj┼íati nastalo ┼íkodo. Bo v prihodnosti sploh ┼íe mogo─Źe potovati kot ─Źlovek? Na kolesu morda, z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki precej te┼żje!

Slovenija ÔÇô zelena, varna in gostoljubna

V Sloveniji je turizem hitro rasto─Źa gospodarska panoga, ki v bruto doma─Źi proizvod prispeva 12,8-odstotni dele┼ż. Med najbolj obiskanimi turisti─Źnimi kraji so Bled, Piran, Postojnska jama ter Ljubljana. Po podatkih Slovenske turisti─Źne organizacije (STO) smo lani imeli 6,23 milijona turisti─Źnih prihodov, od katerih so jih kar 4,70 milijona ustvarili tuji gosti, med katerimi so prevladovali obiskovalci iz Nem─Źije, Italije in Avstrije. Slovenskih turistov je povpre─Źno od 25 do 30 odstotkov vseh gostov.V zadnjih 25 letih smo imeli v turizmu nadpovpre─Źno visoko rast; potrojilo se je ┼ítevilo tujcev, ki so preno─Źili v Sloveniji, prav tako smo pridobili sloves varne turisti─Źne destinacije, kar je po teroristi─Źnih napadih 11. septembra postalo ena od na┼íih najve─Źjih prednosti. Poleg tega smo v mednarodnih krogih cenjeni kot ┬╗zelena in zdrava┬ź turisti─Źna regija. A tudi slovenski turizem je zaradi pandemije padel v najglobljo krizo po osamosvojitvi. ┼Że februarja je bil obisk tujih gostov ve─Ź kot polovico manj┼íi kot v enakem obdobju lani, po ocenah Slovenske turisti─Źne organizacije pa bo upad povpra┼íevanja tujih turistov letos 60-odstoten, kar je pravzaprav optimisti─Źna ocena, saj temelji na predvidevanjih, da se bo ve─Źina ukrepov v regiji sprostila ┼że junija.

Svetovni turizem do┼żivlja najhuj┼ío krizo po II. svetovni vojni Svetovna turisti─Źna organizacija napoveduje letos milijardo manj popotnikov kot lani Najprej bi obudili po─Źitni┼íki turizem, ┼íele nato naj bi pri┼íla na vrsto slu┼żbena potovanja Slovenija in trajnostni turizem

Smotrn bi bil premislek, ali si sploh ┼żelimo vrnitve k mno┼żi─Źnemu turizmu, kakr┼ínega smo poznali do zdaj, ki je temeljil zlasti na obisku precenjenih, prenapolnjenih in onesna┼żenih metropol.


­ŁĽĆ   Facebook   Telegram   Viber

1/7/2020 GEA-2020-07-pages-06-13.html

Priporo─Źam